Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrže. Predlagatelj ne postavi nobenih konkretnih pravnih vprašanj niti ne navaja okoliščin, ki bi kazale na njihov pomen, ki bi presegal njegov interes v konkretni zadevi. Zgolj splošna navedba, da odločitev v konkretni zadevi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča v primerih, ko dokaz s sodnim izvedencem ni dosegel potrebnega stanja verjetnosti, da je bilo potrdilo manipulirano oziroma tega ni mogel potrditi z gotovostjo, brez navedb opravilnih številk zadev in konkretnega opisa, v čem naj bi izpodbijana sodba pritožbenega sodišča odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ne zadostuje.
Predlog se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožniku plačati znesek 10.5800 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 5. 2020 dalje, v presežku (glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 10.580,00 EUR od 15. 2. 2020 do 3. 5. 2020) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da mora toženec tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 2.780,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnim obrestmi, v presežku (glede zneska 216,00 EUR) pa je tožnikov predlog za povrnitev pravdnih stroškov postopka zavrnilo in odločilo, da toženec nosi sam svoje stroške pravdnega postopka.
2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje s tem, da je I. točko izreka izpodbijane sodbe dopolnilo tako, da mora toženec v izreku prisojeni znesek plačati v 15 dneh od prejema te sodbe. Odločilo je, da toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga toženec predlog za dopustitev revizije. Ne strinja se z odločitvijo nižjih sodišč in navaja, da tožniku ni ničesar dolžan, saj je pokojnemu A. A. denar vrnil 28. 8. 2016 skupaj z najemnino in obrestmi, kar sta potrdila tudi toženčeva žena, sin in snaha. Uveljavlja, da sodišče ni upoštevalo vseh dokazov tožnika (pravilno toženca: opomba Vrhovnega sodišča). Pritožbeno sodišče je v 9. točki izreka navedlo, da je toženec posojilo že vrnil, kar je dokazal s potrdilom z dne 28. 8. 2016 in s pričami, ki so bile prisotne v času vrnitve posojila, vendar nižji sodišči tega nista upoštevali. Med njegovimi navedbami in navedbami prič ni prišlo do nasprotja, bila so skladna in verodostojna. Tudi sodna izvedenka ni ugotovila oziroma ni mogla z gotovostjo potrditi, da je bilo potrdilo z dne 28. 8. 2016 pred kopiranjem manipulirano. Uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (pri tem ne navede nobenih opravilnih številk zadev). Navaja, da predlog vlaga predvsem iz razloga kršitve materialnega prava, zaradi česar je bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje. Uveljavlja tudi kršitev 22. člena Ustave RS.
4. Predlog ni popoln.
5. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo – z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo _ex ante_ vodilo nižjim sodiščem pri odločanju. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).
6. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.1 Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Predlagatelj ne postavi nobenih konkretnih pravnih vprašanj niti ne navaja okoliščin, ki bi kazale na njihov pomen, ki bi presegal njegov interes v konkretni zadevi. Zgolj splošna navedba, da odločitev v konkretni zadevi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča v primerih, ko dokaz s sodnim izvedencem ni dosegel potrebnega stanja verjetnosti, da je bilo potrdilo manipulirano oziroma tega ni mogel potrditi z gotovostjo, brez navedb opravilnih številk zadev in konkretnega opisa, v čem naj bi izpodbijana sodba pritožbenega sodišča odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča, po presoji Vrhovnega sodišča ne zadostuje. Pri tem Vrhovno sodišče še poudarja, da sta nižji sodišči zaključek, da toženec s predložitvijo potrdila z dne 28. 8. 2016 ni uspel dokazati, da je izposojen znesek 10.580 EUR A. A. vrnil, sprejeli glede na druge ugotovitve v postopku, saj so že iz toženčeve izpovedbe na zaslišanju izhajala takšna nasprotja in nejasnosti, ki so se pokazala tudi v povezavi z izpovedbami prič, da mu sodišče ni verjelo. Sodišči sta tako ugotovitev izvedenke, ki ni mogla potrditi z gotovostjo, da je bilo sporno potrdilo pred kopiranjem manipulirano, upoštevali le kot enega izmed izvedenih dokazov.
7. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP, vključno z v njem vsebovano stroškovno zahtevo, zavrglo.
8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča II DoR 541/2020, II DoR 142/2020, II DoR 341/2019, II DoR 382/2019 in številne druge.