Jedro

Glede na umik tožbe pred pravnomočnostjo odločbe je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo. Ker so tožniki z umikom tožbe zahtevo za pravno varstvo v obravnavani zadevi preklicali in tako umik tožbe ne bi mogel ustvariti učinkov pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje, je bilo treba hkrati tudi razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo tožbi ugodeno.

Izrek

Sodba in sklep sodišča prve stopnje se razveljavita in se postopek ustavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožbi tožeče stranke, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 21. 5. 1998, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (1. točka izreka sodbe in sklepa) ter na podlagi določbe tretjega odstavka 23. člena ZUS zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka. Z odpravljeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper enotno dovoljenje za gradnjo Oddelka za okolje in prostor ter premoženjskopravne zadeve Upravne enote Ljubljana, Izpostava Bežigrad z dne 16. 12. 1997, izdano investitorjema A.A. in B.B. za spremembo namembnosti stanovanjskega objekta, v otroški vrtec in jezikovno šolo, ter za izvedbo pripadajoče zunanje in prometne ureditve na parceli, št...

2. Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto B1 B. (PUP), na podlagi katerega je sprememba namembnosti, kakršno sta predlagali prizadeti stranki, dopustna med drugim pod pogojem, da sprememba namembnosti ne povzroča prekomernih motenj v bivalnem okolju.

3. Prizadeta stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo tožnikov kot neutemeljeno zavrne. Dovoljenje je bilo izdano za spremembo namembnosti objekta in ne za uporabo oziroma za opravljanje dejavnosti v objektu, kar bo predpisalo ministrstvo za šolstvo. Tudi urnik dejavnosti sta pojasnila sodišču. 4. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Navaja, da je vrtec že pričel z delovanjem, kljub temu, da gradbeno dovoljenje sploh še ni pravnomočno.

5. S 1. 1. 2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006), ki v drugem odstavku 107. člena določa, da zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo tega zakona, kot v obravnavanem primeru, Vrhovno sodišče obravnava kot pritožbo po tem zakonu, če je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta. Ker je po Zakonu o graditvi objektov (ZGO) pravnomočnost takega dovoljenja pogoj za izvršitev upravnega akta, je Vrhovno sodišče obravnavalo vloženo pritožbo kot pritožbo po ZUS-1. 6. Med postopkom sta tožeča in prizadeta stranka na poziv sodišča sporočili podatke o medsebojnih sporih, ki sta jih stranki reševali pred pristojnimi sodišči in drugimi organi. Sporočili sta pa tudi, da sta v pravdni zadevi III P 123/98 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani dne 31.5.2006 sklenili sodno poravnavo, s katero sta uredili vse medsebojne sporne zadeve. Po pribavi pravdne zadeve, v kateri sta stranki sklenili poravnavo, je sodišče stranki pozvalo, da sporočita, ali so bile medsebojne obveznosti iz navedene poravnave izpolnjene. Izpolnitev obveznosti sta stranki potrdili z dopisoma, ki sta prispela na sodišče 10. oziroma 13. 7. 2009, tožeča stranka pa je s slednjim dopisom tudi umaknila tožbo.

7. Po določbi prvega odstavka 34. člena ZUS-1 lahko tožnik umakne tožbo brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe. V tem primeru sodišče postopek s sklepom ustavi (drugi odstavek 34. člena ZUS-1). V obravnavanem primeru so tožniki tožbo umaknili pred odločitvijo Vrhovnega sodišča o pritožbi prizadetih strank zoper sodbo sodišča prve stopnje, torej pred pravnomočnostjo enotnega dovoljenja za gradnjo.

8. Glede na umik tožbe pred pravnomočnostjo odločbe je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo. Ker so tožniki z umikom tožbe zahtevo za pravno varstvo v obravnavani zadevi preklicali in tako umik tožbe ne bi mogel ustvariti učinkov pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje, je bilo treba hkrati tudi razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo tožbi ugodeno.