Jedro

Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, kadar v času odločanja o pravicah podatki za preteklo leto še niso na voljo. To pa so po tretjem odstavku 15. člena ZUPJS ne le podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, pač tudi podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške odgovora na revizijo v znesku 336,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke (v nadaljevanju toženka) z dne 26. 4. 2019 v zvezi z odločbama z dne 23. 2. 2018 ter odločbo z dne 6. 5. 2019 v zvezi z odločbo z dne 20. 4. 2018 o pravicah tožeče stranke (v nadaljevanju tožnica) glede otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca ter vse zadeve vrnilo toženki v ponovno upravno odločanje.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII Dor 77/2021 z dne 14. 9. 2021 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča o tožničini upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca.

4. Toženka je vložila revizijo, v kateri navaja, da ni mogla upoštevati podatkov o dohodkih tožničinega partnerja za preteklo leto, pač pa jih je lahko le za predpreteklo leto. Nasprotuje stališču sodišča druge stopnje, da bi morala po uradni dolžnosti iskati druge podatke za leto 2017. Sodišče prve stopnje je samo ugotovilo, da davčni organ od 31. 8. 2017 do izdaje informativnega izračuna zaradi obdelave in priprave podatkov ni razpolagal z vsemi podatki o dohodkih.

5. Tožnica v odgovoru na revizijo navaja, da za revizijo ni več pravnega interesa, ker je bilo v ponovljenem upravnem postopku že pravnomočno odločeno. Dopuščeno pravno vprašanje ni pomembno in bo postalo brezpredmetno zaradi spremembe zakonodaje, poleg tega je bilo vprašanje dopuščeno le glede 15. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 in naslednji).

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP).

8. Tožnica je 8. 1. 2018 vložila vlogo za dodelitev otroškega dodatka. Z odločbama z dne 23. 2. 2018 je prvostopenjski organ toženke zavrnil zahtevo za dodelitev otroškega dodatka in tožnici za čas od 1. 2. 2018 do 31. 1. 2019 določil znižano plačilo vrtca za otroka v višini 77 % cene programa. Toženka je zavrnila tožničini pritožbi z odločbama z dne 26. 4. 2019. Dne 16. 3. 2018 je tožnica vložila novo vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Prvostopni organ ji je na podlagi novih periodičnih dohodkov priznal pravico do otroškega dodatka od 1. 4. 2018 do 31. 3. 2019 in znižano plačilo vrtca v višini 66 % cene programa. Tudi zoper novi odločbi je tožnica vložila pritožbi, ki ju je toženka z odločbo z dne 6. 5. 2019 zavrnila. Vsem postopkom je skupno vprašanje, kateri podatek o dohodkih tožničinega partnerja bi morala toženka upoštevati pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev. Upoštevala je dohodke iz dohodninske odmere za predpreteklo leto 2016, tožnica pa se je zavzemala za upoštevanje nižjih dohodkov iz leta 2017. Toženka je pri odločanju o pravicah uporabila dohodninsko odmero iz predpreteklega leta, ker v času odločanja prvostopnega organa nov informativni izračun s strani Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) še ni bil izdelan.

9. Sodišči nižjih stopenj sta odločili, da bi morala toženka po uradni dolžnosti opraviti poizvedbe pri FURS na podlagi 51. člena ZUPJS. Ker tega ni storila in ni upoštevala novih podatkov o dohodkih tožničinega partnerja v letu 2017, sta odločbe toženke odpravili in ji zadevo vrnili v nov postopek. Presodili sta tudi, da pomanjkljiva obrazložitev dokončnih upravnih odločb posega v pravico stranke do učinkovitega pravnega sredstva.

10. V tem sporu je v okviru dopuščenega vprašanja treba presoditi, kateri podatki se uporabijo pri ugotavljanju dohodka, ki je podlaga za odmero pravic iz javnih sredstev, konkretno otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca.

11. Po drugem odstavku 15. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge. V skladu s tretjim odstavkom 15. člena ZUPJS se pri ugotavljanju dohodka upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine; pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev se primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Kadar v času odločanja o pravicah podatki za preteklo leto še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta (peti odstavek 15. člena ZUPJS).

12. Zakon izhaja iz načelne predpostavke, da se pri ugotavljanju upravičenosti upoštevajo dohodki preteklega koledarskega leta pred vložitvijo vloge, primarni podatek pa je podatek o letni odmeri dohodnine za preteklo leto. Vprašanje je, ali se v primeru, če tega podatka pri ugotavljanju upravičenosti še ni na voljo, avtomatično uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, kot je bilo to storjeno v tem primeru, ko odločbe o odmeri dohodnine oziroma informativnega izračuna za tožničinega partnerja za preteklo leto še ni bilo, ali pa se ti podatki uporabijo šele, če ni na voljo tudi nobenega od drugih podatkov, navedenih v tretjem odstavku 15. člena ZUPJS.

13. V prvotnem besedilu ZUPJS (Ur. l. RS, št. 62/2010) je bil v drugem odstavku 15. člena natančno razdelan način pridobivanja podatkov: po ugotovitvi, da se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto primarno ne morejo uporabiti, ker še niso na voljo, organ uporabi podatke iz odločb o odmeri dohodnine in podatke iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. S spremembo zakona (ZUPJS-C, Ur. l. RS, št. 99/2013) pa je bila določba 15. člena spremenjena, tako da vrstni red pridobivanja podatkov ni več določen na tak način, saj peti odstavek 15. člena določa, kot je navedeno že zgoraj, da se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, kadar v času odločanja o pravicah podatki za preteklo leto še niso na voljo. To pa so po tretjem odstavku 15. člena ne le podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, pač tudi podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine.

14. Kot izhaja iz obrazložitve 5. člena Predloga ZUPJS-C (EPA 1499-VI, Poročevalec Državnega zbora z dne 7. 10. 2013), se je za neustrezno izkazala prvotna določba 15. člena ZUPJS, ki je določala uporabo podatkov iz odločb o odmeri dohodnine za predpreteklo leto takoj, ko je bilo ugotovljeno, da podatki iz odločb za preteklo leto še niso na voljo, ker podatki predpreteklega leta zaradi možnosti hitrih sprememb v socialno gospodarskem položaju posameznika in družin pogosto ne odražajo več njihove prave materialne situacije. Sprememba določbe je bila v prvi vrsti namenjena zajemanju podatkov pri pravici do oprostitve socialnovarstvenih storitev in pravici do plačila družinskega pomočnika (kjer se je predlagal zajem podatkov o dohodkih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge). Za tiste pravice, ki so vezane na ugotavljanje dohodkov na letni ravni (kar sta tudi pravici do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca) pa naj bi se upoštevale vse tiste spremembe, ki zaradi svoje narave in višine vplivajo na spremenjen dohodkovni položaj posameznikov in družin, kar zagotavlja pravičnejšo ugotovitev njihovega materialnega položaja.

15. ZUPJS zasleduje načelo pravične razdelitve javnih sredstev. To načelo pomeni, da se pravice dodeljujejo tako, da se zagotovi pravična porazdelitev javnih sredstev glede na potrebe posameznika oziroma družine in glede na namen posamezne pravice, in da pomoč prejmejo tisti, ki jo zares potrebujejo (tako tudi sodba VS RS VIII Ips 130/2016 z dne 25. 10. 2016). V skladu s prvim odstavkom 8. člena ZUP mora organ, ki odloča o pravici, ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločanje. Po prvem odstavku 51. člena ZUPJS se podatki za osebe po tem zakonu, tudi podatki, ki štejejo za davčno tajnost, zbirajo neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika ter, po uradni dolžnosti, iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Drugi odstavek 51. člena ZUPJS podrobneje določa, kateri državni organi in pravne osebe morajo sodelovati s toženko in kakšen je dejanski okvir posredovanih podatkov. V 11. točki drugega odstavka 51. člena ZUPJS je določeno, da se od DURS (sedaj preoblikovan v FURS) pridobivajo skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek, podatki o dohodkih skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, podatki o davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, ki se nanašajo na te dohodke, in podatki o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo na te dohodke, podatki o vzdrževanih družinskih članih, podatki o številkah TRR oseb v tujini. Med naštete podatke sodijo torej tudi podatki, ki so bili po ugotovitvah sodišč na voljo za preteklo leto, in sicer o dohodkih skladno z zakonom, ki ureja dohodnino (11. točka drugega odstavka 51. člena ZUPJS), oziroma podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine (tretji odstavek 15. člena ZUPJS). Šele, če tudi teh podatkov ne bi bilo, bi prišli v poštev podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine za predpreteklo leto.

16. Deseti odstavek 15. člena ZUPJS sicer določa, da podrobnejši način upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za socialne zadeve, v zvezi s čimer se revizija sklicuje na Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 52/2014 in naslednji). Vendar pa s tem ministru ni dano pooblastilo za določitev drugačnega vrstnega reda upoštevanja podatkov, kot ga določa zakon. Peti odstavek 3. člena Pravilnika določa, da se podatki iz odločb o odmeri dohodnine za predpreteklo leto uporabijo, če ni na voljo podatkov iz prejšnjega odstavka, to je podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine ali iz informativnega izračuna za preteklo leto. S tem je dejansko povzet vrstni red, kot je bil določen v prvotnem besedilu zakona, to je pred novelo ZUPJS, ki sedaj v petem odstavku 15. člena določa, da se podatki za predpreteklo leto uporabijo, če ni na voljo podatkov iz drugega odstavka tega člena. To pa so, kot rečeno, podatki o dohodku v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, ki pa so po tretjem odstavku 15. člena podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki o dohodkih skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, oziroma podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine.

17. Pravilno je stališče sodišč druge in prve stopnje, da bi morali biti pri ugotavljanju upravičenosti tožnice do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca upoštevani podatki o dohodkih tožničinega partnerja v letu 2017, četudi informativni izračun dohodnine za leto 2017 še ni bil izdelan in so bili podatki za izračun dohodnine, kot je navajala toženka, še v obdelavi. Za ugotovitev dohodkovnega položaja tožničine družine v preteklem letu bi se lahko uporabili neobdelani podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, ki so zavezane za dajanje podatkov, zato še niso nastopili pogoji, pod katerimi bi se upravičeno uporabili podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto. Nenazadnje se v določenih primerih npr. uporabijo celo tekoči dohodki, ki se ugotavljajo na podlagi podatkov iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodkov (šesti odstavek 15. člena ZUPJS).

18. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev, se je dohodek tožničinega partnerja znižal v letu 2017 v primerjavi z letom 2016, vendar pa tega organ prve stopnje, ko je odločal o pravici do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca, samo zato, ker informativnega izračuna zanj za preteklo leto še ni bilo, drugih podatkov ni ugotavljal. Sodišči nižje stopnje sta ugotovili, da so bili na voljo že podatki o dohodkih skladno z zakonom, ki ureja dohodnino (11. točka drugega odstavka 51. člena ZUPJS), oziroma podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine (tretji odstavek 15. člena ZUPJS). Ker toženka teh podatkov ni pridobila in upoštevala, je odločitev sodišč nižje stopnje, ki sta izpodbijane odločbe odpravili in toženki naložili novo odločitev, materialnopravno pravilna.

19. Glede na obrazloženo je vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

20. Ker toženka z revizijo ni uspela, je dolžna povrniti tožnici stroške odgovora na revizijo v znesku 336,00 EUR (450 točk za odgovor na revizijo, 2 % materialni stroški, 22 % DDV).

21. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.