Jedro

Ravnanje tožene stranke, ko je po umiku videograma tožeče stranke brez soglasja tožeče stranke del tega objavila na svoji spletni strani, presega dejanski stan iz 4. točke 1. odstavka 48. člena ZASP. Na dan objave dela spornega videograma s strani tožene stranke je imela značaj vesti oziroma novice zgolj informacija o postopanju tožeče stranke v zvezi s preprečitvijo javne dostopnosti do spornega videoposnetka. Zato objave dela videoposnetka ni mogoče interpretirati kot sporočila javnosti o ravnanju tožeče stranke v tem smislu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se ugotovi, da je zahtevek na plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela in civilne kazni po temelju utemeljen.

II. Glede odločitve o višini tožbenega zahtevka in o stroških postopka se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 58529/2010 z dne 3. 5. 2010 v prvem in tretjem odstavku izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke uveljavljala plačilo 16.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 5. 2010 dalje (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.251,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. V pritožbenem roku je zoper prvostopenjsko sodbo pritožbo vložila tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno temu pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, tožeči stranki pa prizna pritožbene stroške s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov tožene stranke v pritožbenem postopku s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je s tožbo od tožene stranke uveljavljala plačilo nadomestila za nezakonito uporabo avtorskega dela, na katerem naj bi tožeča stranka imela vse materialne pravice ter civilne kazni po tretjem odstavku 168. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.(1) Kršitveno ravnanje tožene stranke naj bi bilo v tem, da naj bi brez soglasja tožeče stranke presnela videoposnetek z naslovom „Intervju s predsednikom A.“, glede katerega je tožeča stranka imetnik avtorskih pravic, ga predelala in objavila na svoji spletni strani od 21. 4. do najmanj 26. 4. 2010. V tem postopku je tožeča stranka uveljavljala nadomestilo in civilno kazen za obdobje nezakonite uporabe avtorskega dela v času do 21. 4. do 23. 4. 2010. 6. Tožena stranka je tožbenemu zahtevku nasprotovala s sklicevanjem na ustavno pravico do svobode izražanja. Po stališču tožene stranke naj bi iz sporočila za javnost tožeče stranke zgolj izluščila tiste informacije, za katere je ocenila, da obstoji interes javnosti, da se jih objavi. Po njenem stališču naj bi šlo za uresničevanje pravice do proste uporabe avtorskega dela v skladu z 48. členom ZASP.

7. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo na naslednjem ugotovljenem dejanskem stanju: - tožeča stranka je toženi stranki in drugim medijem dne 6. 4. 2010 poslala sporočilo za javnost, ki je vsebovalo tudi spletno povezavo na spletno stran tožeče stranke in njen račun na spletni strani Youtube-Apilot, to je intervjuja s predsednikom oziroma zakonitim zastopnikom tožeče stranke, - tožeča stranka je isti videoposnetek umaknila s svoje spletne strani in z njenega računa na spletni strani Youtube, - tožena stranka je videoposnetek tožeče stranke presnela, ga shranila ter brez soglasja tožeče stranke objavila na svoji spletni strani www.X.si v obdobju od 21. 4. do 26. 4. 2010, - avtor posnetka je B. B., ki je s pogodbo vse materialne avtorske pravice neomejeno in izključno prenesel na tožečo stranko kot naročnika, - zaradi spornega videoposnetka ravnanje zakonitega zastopnika tožeče stranke v zvezi s trgovanjem z delnicami C. d. d. preiskujejo policija, državno tožilstvo in Agencija za trg vrednostnih papirjev.

8. Nobena od pravnih strank v pritožbenem postopku ni izpodbijala ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da v tem postopku obravnavani videoposnetek predstavlja avtorsko delo v smislu 7. točke drugega odstavka 5. člena ZASP, kakor tudi, da so tožeči stranki pripadale materialne avtorske pravice v zvezi s tem delom.

9. Sodišče prve stopnje je ob presoji navedenega dejanskega stanja ravnanje tožene stranke presodilo kot dopusten poseg v zavarovano avtorsko pravico na podlagi 4. točke prvega odstavka 48. člena ZASP. Po stališču sodišča prve stopnje naj bi z objavo spornega dela posnetka šlo za pridobitev informacij javnega značaja, ki se kaže v tem, da so zaradi objave spornega dela posnetka oziroma izjav zakonitega zastopnika tožeče stranke, ki jih je podal v umaknjenem delu posnetka, preiskavo sprožile tako policija, državno tožilstvo kot tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev. Javnost naj bi imela pravico do takšnih informacij, tožena stranka pa pravico, da jih javnosti posreduje. Po mnenju pritožbenega sodišča je takšno sklepanje prvostopenjskega sodišča materialnopravno zmotno.

10. ZASP v okviru 48. člena ne daje vsebinske opredelitve pojma „uporaba dnevne novice in vesti, ki imajo naravo tiskovnega poročila“, ki predstavlja obliko dopustnega posega v zavarovano avtorsko delo zaradi pridobitve informacije javnega značaja. Gre torej za pravni standard, ki ga je potrebno napolniti glede na podano konkretno dejansko stanje.

11. Ob uporabi jezikovne interpretacije navedenih pojmov Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo „novica“ razlaga kot _navadno neposredno sporočilo o čem novem_,(2) besedo „vest“ pa kot _kar se novega (iz)ve in na kratko sporoči_.(3) Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je v to kategorijo uvrstiti elektronsko sporočilo tožeče stranke toženi stranki z dne 6. 4. 2010, ki je vsebovalo tudi sporočilo spletne povezave do strani, na katerem je tožeča stranka objavila sporni videoposnetek. Prenos takšnega sporočila v javnost s strani tožene stranke ne predstavlja posega v avtorsko pravico, saj tožeča stranka niti ni zatrjevala, da naj bi bilo njeno sporočilo z dne 6. 4. 2010 samo po sebi avtorsko pravno varovano. To pa ne pomeni, da je na podlagi narave sporočila tožeče stranke z dne 6. 4. 2010 dopustno posegati v avtorsko delo, na katero se sporočilo nanaša. V primerljivem primeru seznanitev založnika o izidu knjige, izdane v elektronski obliki, prejemnikom takšnega sporočila ne daje upravičenja do posegov v takšno avtorsko delo v smislu kopiranja oziroma nadaljnjega distribuiranja takšnega dela brez soglasja nosilcev materialnih avtorskih pravic.

12. Ravnanja tožene stranke ni mogoče utemeljevati v smislu 4. točke prvega odstavka 48. člena ZASP niti s sklicevanjem prvostopenjskega sodišča, da gre za pridobitev informacij javnega značaja. Takšno informacijo lahko predstavlja tudi sporočilna vrednost, ki (hote ali nehote) izhaja iz javno objavljenega avtorskega dela tožeče stranke. Pravica do interpretacije te sporočilne vrednosti avtorskega dela zagotovo pripada toženi stranki v okviru zagotavljanja javnega interesa na področju medijev (4. člen Zakona o medijih(4)). Tožena stranka ni nasprotovala trditvam tožeče stranke, da je tožena stranka takšno interpretacijo sporočilne vrednosti objavljenega videoposnetka tožeče stranke objavila že dne 12. 4. 2010 (priloga A12) kot tudi 16. 4. 2010 (A13).

13. Umik spornega videoposnetka tožeče stranke s spletne strani Youtube predstavlja izraz uresničevanja pravice javnega predvajanja videogramov, ki pripada tožeči stranki kot nosilcu pravice (28. člen ZASP). Tožena stranka je imela v tem okviru prosto polje za interpretacijo takšnega ravnanja tožeče stranke, kar je tudi realizirala v okviru objavljenega članka z dne 21.4.2010 (priloga A1).

14. Ravnanje tožene stranke, ko je po umiku videograma tožeče stranke brez soglasja tožeče stranke del tega objavila na svoji spletni strani, pa presega dejanski stan iz 4. točke prvega odstavka 48. člena ZASP. Na dan objave dela spornega videograma s strani tožene stranke je imela značaj vesti oziroma novice zgolj informacija o postopanju tožeče stranke v zvezi s preprečitvijo javne dostopnosti do spornega videoposnetka. Zato objave dela videoposnetka ni mogoče interpretirati kot sporočila javnosti o ravnanju tožeče stranke v tem smislu.

15. Materialnopravno zmotno je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, ko je dopustnost ravnanja tožene stranke opravičilo kot kolizijo dveh ustavnih pravic iz 39. in 60. člena Ustave RS. Razmejitev teh dveh pravic je v primeru varovanja avtorskih del zakonsko urejena v okviru vsebinskih omejitev avtorske pravice v 4. oddelku drugega poglavja ZASP. Ti dopustni posegi predstavljajo izjeme, ki jih je potrebno restriktivno razlagati. V teh zakonskih omejitvah so zato že opredeljene tudi meje uresničevanja drugih ustavnih pravic in svoboščin.(5) Zato ni dopustno širiti proste uporabe varovanih avtorskih del izzven okvira takstativno naštetih primerov iz prvega odstavka 48. člena ZASP.(6)

16. Ker že iz navedenih razlogov izhaja, da tožena stranka ni imela zakonite podlage za objavo avtorskega dela brez soglasja tožeče stranke, se pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno opredeljevati do vprašanja, ali je tožena stranka zadostila pogojem iz tretjega odstavka 48. člena ZASP o navedbi vira in avtorstva objavljenega dela. Enako velja tudi glede izpolnjevanja preostalih predpostavk iz generalne klavzule 46. člena ZASP.

17. Pritožbeno sodišče zato na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja s strani prvostopenjskega sodišča ob pravilni uporabi materialnega prava ugotavlja, da je tožena stranka z objavo avtorskega dela nedopustno posegla v izključnostna upravičenja tožeče stranke, s čimer je podana podlaga za uveljavljanje nadomestila za neupravičeno uporabo avtorskega dela (drugi odstavek 168. člena ZASP). Pri ravnanju tožene stranke, ki se pridobitno ukvarja z dejavnostjo razširjanja medijskih vsebin, je s takšnim posegom v zavarovane pravice tožeče stranke izkazano tudi ravnanje najmanj s stopnjo hude malomarnosti kot predpostavke za uveljavljano civilno kazen v smislu tretjega odstavka 168. člena ZASP.

18. Ob takšnih ugotovitvah je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izdalo vmesno sodbo z ugotovitvijo obstoja podlage glede uveljavljanega denarnega zahtevka tožeče stranke (I. točka izreka).

19. V posledici materialnopravno zmotne ocene ugotovljenega dejanskega stanja se prvostopenjsko sodišče ni ukvarjalo z višino uveljavljanega nadomestila za uporabo avtorskega dela in uveljavljane civilne kazni. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj je tožena stranka uveljavljani višini tožbenega zahtevka izrecno nasprotovala. Takšne pomanjkljivosti pa ne more odpraviti samo pritožbeno sodišče, saj bi bila v nasprotnem primeru pravdnima strankama onemogočena učinkovita pravica do pritožbe. Zato je pritožbeno sodišče odločitev prvostopenjskega sodišča v delu, ki se nanaša na samo višino tožbenega zahtevka razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo v ponovno sojenje (355. člen ZPP). V ponovljenem postopku bo prvostopenjsko sodišče moralo dopolniti dokazni postopek in se opredeliti do višine uveljavljanega zahtevka za vtoževano obdobje od 21. 4. do 23. 4. 2010. 20. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Uradni list RS, št. 21/1995, 9/2001, 30/2001 - ZCUKPIL, 43/2004, 17/2006, 114/2006 - ZUE, 139/2006, 68/2008, 110/2013 – v nadaljevanju ZASP.

(2) http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=novica&hs=1. (3) http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=vest&hs=1. (4) Uradni list RS, št. 35/2001 s spremembami.

(5) Miha Trampuž, Podjetje in delo, št. 6 do 7/2009, stran 1920 do 1934. (6) Sklep VSL V Cpg 907/2014 z dne 28.8.2014.