Jedro

Zgolj dejstvo, da so bile besede predsednika tožeče stranke posredovane kot posneti intervju, ne spremeni ugotovitve, da v njem podane informacije oziroma stališča dopolnjujejo sporočilno vrednost novice v posredovanem sporočilu za javnost. Razlika med pisanim in (video) posnetim sporočilom je zgolj v mediju kot sredstvu prenosa informacije, ne pa v njunem namenu in posledično avtorskopravnem varstvu.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v ponovno sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločitev v zadevi.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožeča stranka je s tožbenim zahtevkom zahtevala plačilo nadomestila in civilne kazni za nezakonito uporabo njenega avtorskega dela po drugem in tretjem odstavku 168. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Toženi stranki je očitala, da je brez njenega soglasja presnela videoposnetek z naslovom „Intervju s predsednikom A.“, ga predelala in objavila na svoji spletni stranki v času (najmanj) od 21. 4. do 26. 4. 2010. 2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ravnanje tožene stranke naj bi bilo dopustno, saj je šlo pri objavi spornega posnetka za pridobitev informacij javnega značaja. Obvestilo tožeče stranke z dne 6. 4. 2010 ima naravo vesti (in tiskovnega poročila), katere del je bila tudi povezava do videoposnetka. S poslanim sporočilom je tožeča stranka javnosti omogočila dostop do vesti in objavljenega videoposnetka. Za objavo videoposnetka je obstajal javni interes, ki se je odrazil tudi v preiskavah policije, državnega tožilstva in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Tožena stranka je videoposnetek objavila z namenom obveščanja javnosti in je s tem uresničevala svojo ustavno pravico do svobode izražanja.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je po temelju ugodilo tožbenemu zahtevku. Glede odločitve o višini tožbenega zahtevka in o stroških postopka je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zaključilo je, da ravnanje tožene stranke, ki je videoposnetek objavila na svoji spletni strani, potem ko ga je tožeča stranka že umaknila in brez njenega soglasja, presega dejanski stan iz 4. točke prvega odstavka 48. člena ZASP. Objave dela videoposnetka ni mogoče interpretirati kot sporočila javnosti o ravnanju tožeče stranke.

4. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 55/2015 z dne 26. 5. 2015 na predlog tožene stranke dopustilo revizijo glede vprašanja: „ali ima videoposnetek, ki je avtorsko delo in ki ga je imetnik avtorskih pravic posredoval medijem kot del sporočila za javnost, naravo novice oziroma vesti v smislu 4. točke prvega odstavka 48. člena ZASP in ga zato lahko mediji prosto uporabijo, ker javnost s tem pridobi informacijo javnega značaja?“.

5. Na podlagi navedenega sklepa je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbo tožeče stranke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

6. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila.

7. Revizija je utemeljena.

**Ugotovljeno dejansko stanje**

8. Tožeča stranka je toženi stranki in drugim medijem 6. 4. 2010 poslala sporočilo za javnost, ki je vsebovalo tudi povezavo na spletno stran tožeče stranke in njen račun na spletni strani Youtube - A.pilot, kjer je bil objavljen intervju s predsednikom tožeče stranke.

9. Tožeča stranka je videoposnetek umaknila iz svoje spletne strani in iz njenega računa na spletni strani Youtube.

10. Tožena stranka je videoposnetek tožeče stranke presnela, ga shranila ter ga po umiku iz spletne stranki tožeče stranke brez njenega soglasja objavila na svoji spletni strani in sicer v obdobju od 21. 4. do 26. 4. 2010. 11. Avtor videoposnetka je B. B., ki je s pogodbo vse materialne avtorske pravice neomejeno in izključno prenesel na tožečo stranko kot naročnika.

12. Zaradi objavljenega videoposnetka so ravnanje predsednika tožeče stranke v zvezi s trgovanjem z delnicami C., d. d., preiskovali policija, državno tožilstvo in Agencija za trg vrednostnih papirjev.

**Razlogi revizije**

13. Revizija vztraja, da je sporni videoposnetek sestavni del sporočila za javnost ter da sta bila tako besedilo sporočila kot videoposnetek namenjena objavi v javnosti. Tožena stranka je z objavo videoposnetka podkrepila verodostojnost svojega članka „D. D. z Youtuba umaknil priznanje tržnih manipulacij, zato ga objavljamo na X.si“. Z umikom videoposnetka s spletne strani tožeče stranke je videoposnetek ob dejstvu, da so ravnanje predsednika tožeče stranke preiskovali državni organi, pridobil še večjo težo in je zato še bolj utemeljeno, da se dovoli njegova prosta uporaba. Tožeča stranka nastopa kot pooblaščenec malih delničarjev, sama se razglaša za vseslovensko združenje, zato ima javnost upravičen interes, da je seznanjena z njenim poslovanjem. Vsebina videoposnetka predstavlja za javnost tako pomembno informacijo, da pravica do svobode izražanja, katere del je tudi pravica prejemati informacije, v obravnavanem primeru pretehta nad avtorsko pravico.

**O utemeljenosti revizije**

14. Po določbi 4. točke prvega odstavka 48. člena ZASP(1) je zaradi pridobitve informacije javnega značaja mogoče prosto uporabiti dnevne novice in vesti, ki imajo naravo tiskovnega poročila. Skladno s to določbo dnevne novice in vesti, ki imajo naravo tiskovnega poročila, niso avtorskopravno varovane in je njihova uporaba (torej tudi reproduciranje in objava) prosta. Tako določeno omejitev avtorske pravice utemeljuje ustavnopravna pravica svobode izražanja oziroma pravica do obveščenosti, ki jo je treba upoštevati tudi pri interpretaciji pomena in namena obravnavane omejitve.

15. Za odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je treba najprej presoditi značilnosti sporočila za javnost in njegov namen. Sporočilo za javnost je klasično glavno orodje odnosov z mediji. Z njim pisec napoveduje, sporoča novice (dobre, splošne, slabe, izredne) ali se nanje odziva.(2) Gre torej za sporočilo, posredovano medijem, z namenom njihove pritegnitve in posledično obveščanja javnosti o posameznem dogodku, produktu, delovanju ali stališču pošiljatelja. Ključno za takšno sporočilo je, da teži k objavi in nadaljnjemu medijskemu posredovanju v njem obsežene novice.

16. Med pravdnima strankama ni bilo spora o tem, da ima naravo novice obvestilo v tiskani obliki, ki ga je tožeča stranka medijem poslala po elektronski pošti dne 6. 4. 2010. Vprašanje pa je, kakšna je narava intervjuja, na katerega je odkazovalo to sporočilo z objavo povezave na spletno stran, na kateri je bil intervju objavljen. Kot zgoraj pojasnjeno, je namen sporočila za javnost v obveščanju javnosti o določenem vprašanju, pomembnem za pisca sporočila. V njem pisec opozori na določeno informacijo ali izrazi stališče v zvezi z določeno temo, v želji, da bi mediji informacijo oziroma stališče kot novico objavili in jo s tem posredovali javnosti.

17. V konkretnem primeru je tožeča stranka v sporočilu pojasnila svoja stališča v zvezi s „tendecioznim“ prispevkom novinarja X., E. E.“. V besedilu sporočila se je izrecno sklicevala tudi na stališča njenega predsednika, izražena v spornem videoposnetku. Iz navedenega izhaja, da je tožeča stranka štela videoposnetek v svoji sporočilnosti kot nadaljevanje oziroma del sporočila za javnost. Skupaj s tiskanim besedilom so besede predsednika tožeče stranke izražale stališče, za katerega je tožeča stranka želela, da se kot novica preko medijev posreduje v nadaljnje „branje“ oziroma seznanitev javnosti.

18. Ob tem gre upoštevati, da je razvoj novih informacijskih tehnologij povzročil nove oblike sporočanja, kar vpliva tudi na prenos in objavo sporočila za javnost in v njem obsežene novice. Zgolj dejstvo, da so bile besede predsednika tožeče stranke posredovane kot posneti intervju, ne spremeni ugotovitve, da v njem podane informacije oziroma stališča dopolnjujejo sporočilno vrednost novice v posredovanem sporočilu za javnost. Razlika med pisanim in (video) posnetim sporočilom je zgolj v mediju kot sredstvu prenosa informacije, ne pa v njunem namenu in posledično avtorskopravnem varstvu. Tako tudi ni mogoče slediti stališču tožeče stranke, da bi bil položaj drugačen (kršitve avtorske pravice ne bi bilo), če bi tožena stranka informacije iz intervjuja, za katere bi presodila, da so za javnost zanimive, „zgolj“ objavila v besedilu svojega članka. Pri obravnavi novice in vesti namreč ne gre za obliko njegovega prenosa (v napisani ali avdio/video posneti obliki), pač pa za vsebino, ki jo pisec z njo sporoča. 19. S tem ko je tožeča stranka v sporočilu za javnost posredovala medijem povezavo na videoposnetek, je izrazila soglasje, da mediji videoposnetek uporabijo za prenos v njem obsežene novice. Pri tem ni odločilno dejstvo, da tožeča stranka toženi ni izročila videoposnetka shranjenega na nekem nosilcu, temveč jo je le obvestila o elektronskem dostopu do spletnega mesta, kjer je tožeča stranka video objavila. Z objavo povezave na intervju v sporočilu za javnost je intervju postal sestavni del tega sporočila in novice, ki jo je ta sporočal, in zato, neodvisno od nosilca, na katerem se nahaja, ni (več) predmet avtorskopravnega varstva. Ker stranka po posredovanju sporočila za javnost v njem obsežene informacije ne more več „umakniti“ oziroma je preklicati (novica je bila namreč že dana v objavo medijem), se enako ne more uspešno sklicevati na umik svojega sporočila (konkretno videoposnetka intervjuja) s svoje spletne strani.

20. Odgovor na dopuščeno vprašanje je tako pozitiven. Ker je po določbi tretjega odstavka 48. člena ZASP prosta uporaba avtorskega dela zaradi pridobitve informacije javnega značaja pogojena z navedbo vira in avtorstva dela (če je to navedeno tudi na uporabljenemu delu), je treba za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka nadalje presoditi, ali je bil v okoliščinah konkretnega primera ta pogoj izpolnjen. Citiranje (po 51. členu ZASP) lahko obstaja samostojno ali skupaj z drugimi primeri iz členov 47 do 57 ZASP.(3) Zaradi materialnopravno zmotnega stališča o naravi spornega videoposnetka se sodišče druge stopnje do pritožbenih navedb o navedbi vira in označbi avtorstva objavljenega avtorskega dela ni opredelilo. Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo, zadevo pa vrnilo v ponovno sojenje sodišču druge stopnje (378. člen ZPP). Sodišče druge stopnje naj v ponovljenem postopku zato presodi pritožbo tožeče stranke še v tem delu.

**Odločitev o stroških revizijskega postopka**

21. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

(1) Uradni list RS, št. 21/1995, 9/2001, 30/2001, 43/2004, 17/2006, 114/2006, 139/2006, 68/2008. (2) D. Verčič in ostali, Odnosi z mediji, GV založba, Ljubljana 2002, str. 85. (3) M. Trampuž, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 157.