Jedro

Tožnica je spričevalo o šolski izobrazbi predložila toženi stranki v letu 1994 oziroma 29. 6. 1995, da gre za lažno spričevalo pa je bila tožena stranka obveščena 13. 11. 2006 oziroma 23. 11. 2006. Ne glede na to, da je predložitev spornega spričevala v vsem tem obdobju vplivala na tožničine pravice iz delovnega razmerja, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da je tožnica kršitev storila ob sami predložitvi lažnega spričevala v mesecu decembru leta 1994 oz. 1995. Gre za enkratno kršitev v smislu 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je zaradi predložitve neverodostojnega spričevala podala tožena stranka tožnici s sklepom št. 1000-705/2006-5 z dne 24. 11. 2006, potrjenim z odločbo št. 1000-705/2006-11 z dne 7. 7. 2007. Hkrati je ugodilo tudi zahtevku za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in zahtevku za vrnitev na delo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob dejanskih ugotovitvah, da je tožnica že v letu 1994 predložila toženi stranki neverodostojno spričevalo o šolski izobrazbi in da je bila tožena stranka o tem obveščena, tudi upoštevaje tožničin zagovor dne 23. 11. 2006, je presodilo, da tožnici zaradi kršitve iz časa pred uveljavitvijo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) s 1. 1. 2003, ni mogla biti podana zakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbah tega zakona, ne glede na to pa je od tožničine kršitve tudi potekel objektivni šestmesečni rok za podajo izredne odpovedi.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožnica zaradi predložitve lažnega šolskega spričevala napredovala in uživala druge pravice, kot da bi imela dejansko končano V. stopnje šolske izobrazbe. Zato bi moralo sodišče upoštevati, da je tožničina kršitev obveznosti iz delovnega razmerja trajala vse do takrat, ko je bila tožena stranka o predložitvi lažnega spričevala seznanjena. To pomeni, da je zakonski rok za podajo izredne odpovedi pričel teči šele 13. 11. 2006, ko je bila tožena stranka, s strani pristojnega šolskega zavoda obveščena o neverodostojnosti potrdila o tožničini diplomi oziroma šolski izobrazbi, tako da je bila sporna izredna odpoved podana pravočasno.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. V skladu z drugim odstavkom 110. člena ZDR je moral delodajalec podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi najkasneje v petnajstih dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

8. Tožena stranka je sporno izredno odpoved utemeljevala s tem, da je tožnica s predložitvijo lažnega spričevala o dopolnjeni šolski izobrazbi V. stopnje naklepoma huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določb druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. V postopku pred sodiščem je bilo ugotovljeno, da je tožnica sporno spričevalo o šolski izobrazbi predložila toženi stranki v letu 1994 oz. 29. 6. 1995, da gre za lažno spričevalo pa je bila tožena stranka obveščena 13. 11. 2006 oz. 23. 11. 2006. Ne glede na to, da je predložitev spornega spričevala v vsem tem obdobju vplivala na tožničine pravice iz delovnega razmerja, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da je tožnica svojo kršitev storila ob sami predložitvi lažnega spričevala v mesecu decembru leta 1994 oz. 1995. 9. Glede na navedeno je sodišče tudi ob predpostavki, da bi bilo tožnici mogoče izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi na podlagi določb ZDR, ki v času kršitve sicer še ni veljal, utemeljeno presodilo, da je šestmesečni objektivni rok za podajo izredne odpovedi iz drugega odstavka 110. člena ZDR že zdavnaj potekel. Šlo je za enkratno kršitev tožnice v smislu določb druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, storjeno s predložitvijo neverodostojnega šolskega spričevala v letu 1999 oziroma v letu 1995, saj kasneje v zvezi s tem niso bila ugotovljena nobena aktivna ravnanja tožnice. Zato revizijske navedbe, da naj bi bila tožničina kršitev trajajočega značaja, niso utemeljene.

10. Ker je tožena stranka sporno izredno odpoved podala po izteku šestmesečnega objektivnega roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR, ki je prekluzivnega značaja, je sodišče že iz tega razloga utemeljeno presodilo, da je bila izredna odpoved nezakonita in v posledici tega utemeljeno ugodilo tudi ostalim tožničinim zahtevkom. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.