Jedro

Žig nadomešča le označbo firme gospodarske družbe na menici, ni pa nujna sestavina podpisa zastopnika pravne osebe. Zastopniki pravnih oseb morajo podpisati menico tako, kot se podpisujejo v pravnih razmerjih v skladu s podpisom, deponiranim pri sodnem registru, ne pa pri organizaciji, ki opravlja finančni promet

Izrek

1. Revizija se zavrne.

2. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka v višini 815.866,00 SIT v roku 15 dni, od preteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Trbovljah, opr. št. Ig 2001/00837 z dne 04.02.2002 v 1. in 3. točki zaradi izbrisa tožeče stranke iz sodnega registra ter ugodilo tožbenemu zahtevku v korist pravnega naslednika tožeče stranke na plačilo zneska 45.946.627,44 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.2.2002 do plačila ter toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo iz "razlogov po členu 370/1 točka 1, 2, 3 ZPP, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem druge stopnje in zaradi zmotne uporabe materialnega prava". Revizijskemu sodišču predlaga, naj "pritožbi ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da naj tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, podrejeno pa, da naj obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek." Tožeča stranka je v odgovoru na revizijo predlagala zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče se pridružuje stališču obeh sodišč nižjih stopenj, da je legitimacija družbenikov družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku, na aktivni strani podana. Enako stališče je zavzelo že v sklepu III Ips 25/2001 z dne 12.4.2001 z argumentacijo, "da Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS št.: 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/2001) v delu, ki ureja prenehanje družbe po skrajšanem postopku (394. do 398. člen ZGD), nima določb, ki bi neposredno urejale delitev premoženja, ki je preostalo po prenehanju družbe. Ta okoliščina pa ne navaja na zaključek, da se premoženje družbe, ki je ostalo po njenem prenehanju po skrajšanem postopku, ne deli med delničarje (družbenike). Da je takšno stališče pravilno, izhaja iz 395. člena ZGD (za družbe z omejeno odgovornostjo pa iz 456. člena ZGD), ki določa, da je sestavni del sklepa prenehanju družbe po skrajšanem postopku tudi predlog o delitvi premoženja". V reviziji ponovljen ugovor o pomanjkanju aktivne legitimacije tožeče stranke torej ni utemeljen.

Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da je menica, katere unovčenje zahteva tožeča stranka, bianco in lastna menica, čemur tudi sama tožena stranka v reviziji pritrjuje. Glavni ugovor, ki ga je tožena stranka ponavljala že ves postopek in tudi v reviziji je, da zato, ker pri podpisu trasanta, ki je v konkretnem primeru pravna oseba, poleg podpisa zakonitega zastopnika ni žiga, menica ni popolna listina. Ta ugovor ni utemeljen. Zakon o menici (ZM, Uradni list FLRJ, št. 104/1946) v 107. členu določa obvezne sestavine lastne menice, med katerimi je v 7. točki prvega odstavka 107. člena ZM naveden tudi podpis tistega, ki izdaja menico (izdajatelj). V konkretnem primeru je izdajatelj pravna oseba. Le-ta v pravnem prometu nastopa po zakonitih zastopnikih ali svojih pooblaščencih. Kot je to pravilno ugotovilo že sodišče druge stopnje, je pri označbi firme trasanta menico podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke. ZM nikjer ne določa, da je v primeru pravne osebe kot izdajatelja potreben poleg podpisa zastopnika ali pooblaščenca tudi žig oziroma pečat pravne osebe. Izkazovanja oziroma identifikacije gospodarskih družb s pečatom ne predpisuje niti noben drug zakon (tako Bogdana Bradač, "Opremljanje knjigovodskih listin in dopisov pravnih oseb s pečati", Gospodarski vestnik, priloga Svetovalec št.14). Pri podpisovanju za pravno osebo je nujno le, da se ob imenu in priimku pooblaščenca ali zastopnika vpiše čitljivo firma pravne osebe, oziroma da se ime gospodarske družbe označi z žigom ali pa s strojem. Žig tako nadomešča le označbo firme gospodarske družbe na menici, ni pa nujna sestavina podpisa zastopnika pravne osebe. Zastopniki pravnih oseb morajo podpisati menico tako, kot se podpisujejo v pravnih razmerjih v skladu s podpisom, deponiranim pri sodnem registru, ne pa pri organizaciji, ki opravlja finančni promet (tako dr. Šime Ivanjko, Zakon o menici s komentarjem, GV Založba, 2001, stran 70).

Revizijska navedba, da za menico kot finančni dokument veljajo predpisi o računovodskem poslovanju glede veljavnosti takega dokumenta, ni pravilna. Revizijsko sodišče se v celoti pridružuje argumentom sodišča druge stopnje za zavrnitev takega ugovora. Menica je vrednostni papir in kot tak del obligacijskega prava. Menica ni finančni instrument za nakazilo denarja (enako dr. Šime Ivanjko, Zakon o menici s komentarjem, GV Založba, 2001, stran 70), temveč je abstraktni ordrski vrednostni papir.

Revident je v večini dobesedno ponovil pritožbene navedbe, na katere je v celoti in pravilno odgovorilo že sodišče druge stopnje. Argumentom pritožbenega sodišča se revizijsko sodišče pridružuje.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da revizijski razlogi niso podani, zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP je tožena stranka dolžna tožeči povrniti stroške revizijskega postopka. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev odvetniških stroškov odgovora na revizijo v višini 2.700 točk, 20% DDV in povrnitev stroškov takse za odgovor na revizijo v višini 459.466,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila. Po 3. točki prvega odstavka tarifne številke 21 v povezavi s tarifno številko 16 Odvetniške tarife iz leta 2003 (Ur. l. RS, št. 67/2003 in 70/2003) in glede na vrednost spornega predmeta, se prizna tožeči stranki 2.700 odvetniških točk nagrade za odgovor na revizijo, 20% DDV in povrnitev stroškov takse za odgovor na revizijo v višini 459.466,00 SIT, kar znaša skupaj 815.866,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude, torej preteka petnajstdnevnega roka od vročitve te odločbe do plačila.