Jedro

Nagrada za narok po tarifni številki 3102 Tarife vključuje nagrado za vse naroke in ne za vsakega posebej.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni v III. točki izreka tako, da se glasi: »Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 69,07 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh od vročitve sodbe tožeči stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od vročitve sodbe tožeči stranki dalje.«

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo 4.000 EUR odškodnine. Sodišče je odločilo, da ji je toženec dolžan plačati 1.900 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 1. 2007, v presežku pa je tožničin zahtevek zavrnilo. V zvezi s pravdnimi stroški je odločilo, da mora mora toženec tožnici povrniti 727,20 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo toženčevi pritožbi in odločitev glede odškodnine in pravdnih stroškov spremenilo tako, da je odškodnino znižalo na 1.400 EUR, pravdne stroške pa na 67,71 EUR. Zavzelo je stališče, da pripada odvetniku nagrada za vsak narok in da nagrada za narok, določena v tarifni številki 3102 Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 – ZOdvT) ne zajema vseh narokov.

3. Vrhovno državno tožilstvo je zoper odločitev sodišča druge stopnje o stroških postopka vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Trdi, da je stališče sodišča, da pripada odvetniku po tarifni številki 3102 v civilnem postopku na prvi stopnji nagrada za vsak posamezni narok, napačno. Gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, praksa višjih sodišč pa ni enotna (VSL II Cp 2502/2010, VSK Cp 87/2010, VSK Cp 627/2010). Sodišče druge stopnje je pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da pripada odvetniku po tarifni številki 3102 ZOdvT nagrada za vsak posamezni narok. Vrhovno državno tožilstvo meni, da so v nagradi za narok zajeti vsi naroki na prvi stopnji odločanja. Sklicuje se na 14. člen ZOdvT in drugi odstavek Opombe 3 tretjega dela Tarife. Izjema je le nagrada za narok v kazenskem postopku, ki nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo (Opomba 4 četrtega dela tarife) oziroma za vsak dan glavne obravnave (tarifne številke 4312, 4322, 4332 in 4402). V predlogu Zakona o odvetniški tarifi (Poročevalec DZ RS, št. 28 s 26. 2. 2008) je kot bistvena novost novega zakona navedeno dejstvo, da odvetnik za svoje storitve ne prejme več nagrade za vsako posamezno dejanje, temveč je nagrada določena za celotno storitev od prevzema do dokončanja zadeve. Nagrada za narok nastane enkrat, ne glede na to, ali se je odvetnik udeležil enega ali več narokov. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007, 45/2008 - ZPP). Izpodbijani sklep kljub pritožbenim navedbam nima razlogov niti razlogov o odstopu od sodne prakse.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. Tožnica v odgovoru navaja, da je bil ZOdvT pravilno uporabljen. Sodišče je dolžno zakon uporabiti tako, kot je zapisan in ga ni pristojno spreminjati z ugibanjem, kaj je bilo z njim mišljeno. Sklicuje se na jezikovno in logično razlago zakona. Zakonodajalec ni imel v mislih razvrednotenja odvetniškega dela.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz drugega in tretjega odstavka 385. člena ZPP. Revizije zoper sklep o stroških ni. Odločitev Vrhovnega sodišča o uporabi tarifne številke 3102 ZOdvT je pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava zlasti, ker sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna. V tem postopku je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo stališče, da pripada odvetniku po tarifni številki 3102 v civilnem postopku na prvi stopnji nagrada za vsak posamezni narok. Isto sodišče je v sklepu II Cp 2502/2010 zavzelo stališče, da bi lahko sodišče tožeči stranki na podlagi tarifne št. 3102 ZOdvT priznalo zgolj eno nagrado za narok, ne glede na število dejansko opravljenih narokov. Enako stališče je zavzelo Višje sodišče v Kopru v sklepih Cp 87/2010 in Cp 627/2010. 7. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Izpodbijani sklep ima razloge (glej zadnji odstavek na četrti strani in prvi odstavek na peti strani), glede njihove pravilnosti pa v nadaljevanju. Zahteva navaja, da praksa višjih sodišč ni enotna, hkrati pa uveljavlja bistveno kršitev, ker odločba nima razlogov o odstopu od dosedanje prakse. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz tretjega odstavka 385. člena ZPP v zvezi z 367.a členom ZPP glede tega vprašanja niso izpolnjeni.

8. Glede razlage besedne zveze »Nagrada za narok« po tarifni številki 3102 Tarife se torej pojavljajo različna stališča. Po presoji Vrhovnega sodišča, ki skrbi za enotno sodno prakso, je pravi pomen besedne zveze ta, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke. Takšna razlaga je najustreznejša tako z vidika teleološke in zgodovinske razlage kot z vidika pravila, da je treba izjeme razlagati zožujoče. Vrhovno sodišče je upoštevalo namen, ki ga je Zakonu o odvetniški tarifi pripisal zakonodajalec, to je čim hitreje rešiti spor, tudi z določitvijo ene nagrade za vse naroke. V obrazložitvi Predloga ZOdvT(1) je predlagatelj pri obrazložitvi drugega odstavka Opombe 3 tretjega dela Tarife(2) navedel, da nastane nagrada za narok enkrat, ne glede na to ali se je odvetnik udeležil enega ali več narokov. V primerjavi z ZOdvT je prejšnja Odvetniška tarifa (Ur. l. RS, št. 67/03, 70/03) omogočala odvetnikom zaračunavanje vsake storitve posebej, kar je povzročalo nepotrebno kopičenje vlog in prelaganje glavnih obravnav, posledično pa zavlačevanje postopkov(3). V Opombi 3.1 k prvemu poglavju tretjega dela Tarife je določeno, da nastanejo nagrade v prvem poglavju (tudi nagrada za narok, tar. št. 3102) v vseh postopkih, razen v primerih iz četrtega in petega poglavja. V petem poglavju je (kot ena od izjem) urejen primer, ko je pooblastilo za zastopanje omejeno na en narok (tarifna številka 3500 in 3501). Samo v primeru, ko na odvetnika ni preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku, nastanejo nagrade za vsako opravilo posebej. Po presoji Vrhovnega sodišča tega pravila, ki je izjema glede na splošno pravilo, ne gre širiti tudi na primere, ki z njim niso jasno in določno zajeti (ko torej pooblastilo za zastopanje ni omejeno na en narok). Struktura ZOdvT je podobna nemškemu Zakonu o nagradah odvetnic in odvetnikov (Rechtsanwaltsvergütungsgesetz), v skladu s katerim prejme odvetnik nagrado za obravnavo, ki je fiksna ne glede na število obravnav.

9. Ker je bil ZOdvT zmotno uporabljen, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti s sklepom ugodilo in spremenilo izpodbijano odločitev o stroških postopka (prvi odstavek 380. člena ZPP). Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila tožnici z odločbo dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku, za izvajanje pa je bil določen odvetnik ... Pravila v zvezi z nagradami odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, so določena v šestem poglavju ZOdvT. Za vrednost predmeta do 4.000 EUR znaša nagrada s količnikom 1,0 135 EUR (36. člen ZOdvT). Odvetniku tožnice pripada nagrada za postopek in nagrada za narok po tarif. št. 3100 in 3102 (1,3 + 1,2). Višino nagrade 135 EUR je zato sodišče pomnožilo z 2,5 (135 EUR x 2,5) in izračunalo nagrado v znesku 337,5 EUR. Upoštevaje tožničin 35-odstotni uspeh, ji mora toženec povrniti 118,13 EUR. Stroške toženca je sodišče odmerilo na 288 EUR (nagrada za postopek 159 EUR x 1,3 in 33,3 EUR kilometrine). Upoštevaje njegov 65-odstotni uspeh mu mora tožnica povrniti 187,20 EUR. Po medsebojnem pobotanju mora tako tožnica tožencu povrniti 69,07 EUR pravdnih stroškov. Rok za plačilo znaša petnajst dni in začne teči prvi dan po vročitvi sodbe tožnici (313. člen ZPP). V primeru tožničine zamude s plačilom ima toženec pravico do plačila zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od 16. dne od vročitve sodbe tožnici.

Op. št. (1): Primerjaj Poročevalec Državnega zbora, št. 28/2008. Op. št. (2): Enako, s. 75. Op. št. (3): Enako, s. 2.