Jedro

Obveznost plačila občinske takse za oglaševanje nastane z dnem postavitve taksnega predmeta, ki je objekt za oglaševanje (mali ploskovni objekt) in ni odvisna od tega, ali ima tožnik kot taksni zavezanec to oglasno mesto zasedeno z oglasnim sporočilom ali ne.

Takse se ne plača za objave političnih strank in neodvisnih kandidatov v predvolilnem obdobju, s tem so plačila takse oproščene le politične stranke in tisti posamezniki, ki kandidirajo na posameznih volitvah.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. 426-6/2012-14 z dne 3. 9. 2012 je Občinska uprava Občine Logatec (v nadaljevanju prvostopenjski organ) tožeči stranki naložila plačilo občinske takse za obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 za taksne predmete, ki jih navaja, za oglaševanje na javnih mestih v skupni višini 6.547,37 EUR (1. točka izreka). Odločeno je še, da mora biti občinska taksa plačana na transakcijski račun občine do 24. 9. 2012 in da posebni stroški niso nastali (2. in 3. točka izreka).

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je tožnik dne 5. 4. 2012 pri prvostopenjskem organu vložil vlogo za odmero občinske takse zaradi uporabe javne površine za namen oglaševanja na drogovih javne razsvetljave in za namen oglaševanja na malih ploskovnih objektih. Dne 26. 4. 2012 je bila izdana odločba, s katero je bila odmerjena občinska taksa za obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, ki pa je bila nato po vloženi pritožbi tožnika s strani Župana Občine Logatec (v nadaljevanju drugostopenjski organ) odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno odločanje z napotkom, da mora biti v ponovnem postopku tožniku omogočeno, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. V ponovljenem postopku je tožnik v vlogi z dne 13. 8. 2012 glede taksnih predmetov in obdobja taksne obveznosti navedel, da je oglaševal na 27 drogovih javne razsvetljave 365 dni in na 14 malih ploskovnih objektih objavil 101 oglas v obdobju 7 dni, površina objekta pa je bila 2,8 m2. Navedel je še, da so bili mali ploskovni objekti postavljeni celotno leto 2011, kar je 365 dni ter da naj bi 2. alineja prvega odstavka 3. člena Odloka o občinskih taksah v občini Logatec (v nadaljnjem besedilu Odlok) določala, da nastane taksna obveznost le takrat, ko zavezanec dejansko izvaja oglaševanje na objektih za oglaševanje, ne pa tudi takrat, ko ima objekte za oglaševanje le postavljene in na njih ne oglašuje.

Prvostopenjski organ nato pojasni, da je v posebnem delu Odloka pod tarifno številko 2.1. kot vrsta objekta ali naprave za oglaševanje določen mali ploskovni objekt in naprava oglaševanja in ne oglas na malem ploskovnem objektu in napravi za oglaševanje. Zato te določbe ni mogoče razumeti tako, da taksna obveznost nastane le takrat, ko zavezanec oglašuje na takem objektu. Taksna obveznost obstaja že, ko zavezanec postavi tak objekt ali napravo oziroma ves čas, ko je tak objekt oziroma naprava postavljen. Glede na navedeno in glede na to, da ni sporno, da je tožnik oglaševal na 27 obešankah velikosti 1,87 m2 v obdobju 365 dni in da je imel postavljene male ploskovne objekte za oglaševanje v velikosti 2,8 m2 za obdobje 365 dni, je tožniku glede na tarifno št. 2.1. znašala izračunana in naložena v plačilo taksa za obešanke 3.685,77 EUR in za male ploskovne objekte 2.861,60 EUR.

Tožeča stranka je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ z odločbo št. 426-25/2012-2 z dne 12. 11. 2012 zavrnil. Drugostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe povzame vsebino pritožbe, v kateri je tožnik navedel, da je imel v letu 2011 res postavljenih 14 malih ploskovnih objektov, vendar pa so bili ti pretežni del časa prazni in na njih ni bilo oglasnih sporočil. Meni, da se glede na prvi odstavek 5. člena Odloka, oglaševanje izvaja le takrat, ko se oglasni panoji dejansko uporabljajo za oglaševanje. Sklicuje še na Zakon o financiranju občin, ki v 9. členu definira, da lahko občina predpiše takso za oglaševanje na javnih mestih. Tudi taksa v zvezi z oglaševanjem na malih ploskovnih objektih ni obračunana pravilno. V letu 2011 so bile namreč volitve v državni zbor in je bilo v času predvolilne kampanje vseh 14 malih ploskovnih objektov 30 dni zasedenih z objavami političnih strank in neodvisnih kandidatov, zato je glede na 10. člen Odloka potrebno taksno obveznost najmanj za 1/12 znižati.

Drugostopenjski organ se nato sklicuje na Odlok, ki taksne oprostitve določa v 10. členu in v drugem odstavku med drugim določa, da se takse ne plača za objave političnih strank in neodvisnih kandidatov v predvolilnem obdobju. Takse so torej oproščene politične stranke in tisti posamezniki, ki kandidirajo na posameznih volitvah. Sklicuje se še na Zakon o volilni in referendumski kampanji, ki v prvem odstavku 8. člena določa, da je lepljenje in nameščanje plakatov z oglaševalskimi vsebinami za volilno kampanjo dovoljeno na plakatnih mestih, ki jih določi lokalna skupnost. Ker tožnik ni registriran kot politična stranka, ne more biti oproščen plačila občinske takse. Dodaja še, da je Občina Logatec v času volilne kampanje za predčasne volitve v Državni zbor RS določila Pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest na območju občine Logatec, kjer so bila med drugim določena tudi plakatna mesta, na katerih je bilo omogočeno brezplačno plakatiranje in da ta plakatna mesta niso vsebovala plakatnih mest tožnika. Tožnik ima svoje predmete oglaševanja, ki so postavljeni na javnih mestih v svoji poslovni uporabi in se torej sam odloča, kakšno oglasno sporočilo bo na njih navedeno in tudi, s kom bo poslovno sodeloval. Meni, da je prvostopenjski organ pravilno odmeril občinsko takso za obešanke na drogovih javne razsvetljave za obdobje 365 dni.

Glede ugovora, da je za oglaševanje na malih ploskovnih objektih potrebno odmeriti občinsko takso le za čas, ko se je oglaševanje izvajalo navaja, da je tožnik imel v letu 2011 postavljene male ploskovne objekte s 14 oglasnimi površinami, na katerih so bili postavljeni oglasi. Sklicuje se na 2. alinejo prvega odstavka 3. člena Odloka, po katerem se takso plačuje tudi za taksni predmet oglaševanja na javnih mestih in pri tem za odmero ni pomembno, koliko časa je bil na plakatnem mestu oglas objavljen. Način izrabe oglasnega prostora je zadeva tožnika. Tudi določba tretjega odstavka 6. člena Odloka določa, da okoliščine, da taksnega predmeta zavezanec začasno ni mogel uporabljati, ne vplivajo na taksno obveznost. Dodaja še, da so merila za odmero občinske takse določena v tarifnem delu Odloka, ki oglaševanje na javnih mestih ureja v tar. št. 2, ta pa glede na vrsto objekta ali naprave določa štiri cenovne razrede. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je bila uporabljena pravilna tarifna številka in pravilna vrednost tarife ter je prvostopenjski organ pravilno odmeril občinsko takso za 365 dni. Za potrebe odmere občinske takse je pomembno le dejstvo nameščenosti oz. prisotnosti objekta oglaševanja v prostoru, način izrabe oglasnega prostora pa je v izključni pristojnosti oglaševalca.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in odločbo izpodbija s tožbo zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Poudarja, da se ukvarja z oglaševanjem in da je v letu 2011 za oglaševanje v posameznih obdobjih uporabljala tudi javna mesta tožene stranke in zato tudi prijavila taksno obveznost. Nato povzema prijavo in izpodbijano odločbo. Glede taksne obveznosti za oglaševanje na obešankah na drogovih javne razsvetljave navaja, da so bile v letu 2011 volitve v Državni zbor Republike Slovenije in je bilo tedaj med predvolilno kampanjo vseh 27 obešank zasedenih z objavami političnih strank in neodvisnih kandidatov. Ker gre v tem primeru za taksne oprostitve po 10. členu Odloka, je potrebno zato taksno obveznost znižati (najmanj) za 1/12 (za čas 30 dni v letu ko je potekala predvolilna kampanja). Meni, da je glede na vsebino 10. člena Odloka pri objavi potrebno upoštevati vsebino objave (komu je namenjena, kdo se z njo promovira oziroma koga se na plakatu objavlja) in ne le dejstva, kdo objavo namesti na oglasni prostor. Če je tožeča stranka takšno objavo pritrdila na obešanko to ne spremeni dejstva, da je šlo pri tem za objave političnih strank in neodvisnih kandidatov v predvolilnem obdobju. Odlok nikjer ne določa, da naj bi bile taks s tem v zvezi oproščene le politične stranke in neodvisni kandidati, zato je potrebno v zvezi s taksnimi oprostitvami za objave političnih strank v predvolilnem obdobju uporabiti izključno citirano določbo drugega odstavka 10. člena, kar še pojasnjuje. Dodaja, da bi v primeru, če bi obveljalo tolmačenje tožene stranka, tožeča stranka morala političnim strankam obračunati povračilo plačila občinskih taks, vendar tega ni storila, saj je menila, da gre za taksno oprostitev.

Tožnik meni, da je bilo dejansko stanje napačno oz. nepopolno ugotovljeno tudi v delu, ki se naša na oglaševanje na malih ploskovnih objektih. Iz odločbe namreč izhaja, da naj bi tožnik oglaševal na 14 tovrstnih mestih (dimenzij 2,8 m2) vseh 365 dni v letu. Tožnik je imel v letu 2011 res postavljenih 14 malih ploskovnih objektov, a so bili ti pretežni del časa prazni ter na njih ni bilo nobenih oglasnih sporočil. Pojasnjuje, da pri naročnikih oglaševanja trži storitev 7 dnevnega oglaševanja na posameznem ploskovnem objektu. V letu 2011 je bilo na ravni celega leta tako skupno izvedeno 101 sedemdnevno oglaševanje (glede na vseh 14 malih ploskovnih objektov). Ker bi teoretično število sedemdnevnih oglaševanj na 14 malih ploskovnih objektih (lahko) znašalo 728 (14 objektov x 52 tednov) to pomeni, da so bili ti v letu 2011 zasedeni cca. 13,8 % in ne 100 %, kot zmotno ugotavlja tožena stranka.

Meni, da taksna obveznost ne nastane že s samim obstojem malega ploskovnega objekta, temveč šele takrat (in za obdobje), ko se na njem izvajajo storitve oglaševanja. Pravilnost takšnih naziranj izhaja iz Odloka, kar tudi pojasnjuje. Odlok predvideva občinske takse izključno za predmete in storitve, opredeljene v prvem odstavku 3. člena. Glede oglaševanja odlok izrecno navaja dejavnost „oglaševanja na javnih mestih“ iz česar jasno izhaja, da je občinska taksa predpisana za oglaševanje (in ne npr. za sam obstoj praznega panoja, ki bi lahko služil oglaševanju). Iz navedenega tako neposredno izhaja, da oglasni pano kot tak ni taksni predmet v smislu 3. člena Odloka in zato nanj ni mogoče vezati nastanka obveznosti. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške postopka s pripadki.

Tožena stranka je glede na vloženo tožbo poslala odgovor, v katerem vztraja pri svojih ugotovitvah in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožeča stranka v svoji nadaljnji vlogi vztraja pri tožbenih razlogih.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker pravno relevantna dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Med strankama ni sporno, da je imel tožnik na podlagi odločbe Občinske uprave Občine Logatec št. 478-23/2010-6 z dne 6. 4. 2010 na javnih mestih v Občini Logatec postavljene objekte za oglaševanje. Prav tako ni sporno, da so glede na določbo 3. člena Odloka v občini predpisane občinske takse za oglaševanje na javnih mestih ter da glede na določbo 6. člena Odloka taksna obveznost nastane s pričetkom uporabe taksnega predmeta, preneha pa s potekom dneva oziroma meseca v katerem je taksni zavezanec odstranil taksni predmet. Sporno med strankama je, ali je odločba, s katero je bila tožniku odmerjen in naložena v plačilo občinska taksa za oglaševanje na javnih mestih za celotno obdobje leta 2011, pravilna. Tožnik taki odločitvi nasprotuje predvsem iz razloga, ker je v letu 2011 potekala volilna kampanja in so bila oglasna mesta tožnika zasedena z volilnimi vsebinami ter tudi zato, ker v letu 2011 vsa oglasna mesta tožnika niso bila ves čas zasedena z oglasnimi sporočili.

Glede na listine upravnih spisov je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, ki jih je za odločitev navedel prvostopenjski organ in tudi z razlogi, ki jih je v zvezi s pritožbenimi ugovori navajal drugostopenjski organ ter se nanje, da ne bi prišlo do ponavljanja tudi sklicuje na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1. V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Glede tožbenega ugovora, da glede na 2. alineo prvega odstavka 3. člena Odloka in glede na to, da ima tožnik tak način poslovanja, da oglašuje 7 dni na posameznem objektu oglaševanja in so bili objekti zato večji del časa nezasedeni ter tako tožnik ni zavezan za plačilo takse za celotno obdobje, sodišče meni, da ni utemeljen. Iz določb Odloka namreč po presoji sodišča takšno tolmačenje načina obračuna občinske takse za oglaševanje na javnem mestu oziroma zavezanosti k plačilu le-te, ne izhaja. Kot je že navedeno, taksna obveznost glede na določbo 6. člena Odloka nastane s pričetkom uporabe taksnega predmeta, preneha pa s potekom dneva oziroma meseca, v katerem je taksni zavezanec odstranil taksni predmet. Ob upoštevanju navedenega tudi po presoji sodišča obveznost plačila občinske takse za oglaševanje nastane z dnem postavitve taksnega predmeta, ki je v tem primeru objekt za oglaševanje (mali ploskovni objekt) in ni odvisna od tega, ali ima tožnik kot taksni zavezanec to oglasno mesto zasedeno z oglasnim sporočilom ali ne.

Glede vprašanja o obveznosti plačila občinske takse za celotno obdobje tudi za obešanke na drogovih javne razsvetljave, kar pomeni plačevanje občinske takse tudi za čas, ko se je izvajalo oglaševanje za potrebe volitev, je potrebno izhajati iz 10. člena Odloka, ki določa taksne oprostitve. V drugem odstavku 10. člena Odloka je med drugim določeno, da se takse ne plača za objave političnih strank in neodvisnih kandidatov v predvolilnem obdobju. Tudi po presoji sodišča so s tem plačila takse oproščene le politične stranke in tisti posamezniki, ki kandidirajo na posameznih volitvah. Kot izhaja iz drugostopenjske odločbe je namreč skladno z Zakonom o volilni in referendumski kampanji Občina Logatec organizatorjem volilne kampanje določila Pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest na območju občine Logatec v času volilne kampanje za predčasne volitve v Državni zbor RS, kjer je določila tudi plakatna mesta, na katerih je bilo omogočeno brezplačno plakatiranje, med njimi pa ni bilo plakatnih mest, ki jih je pridobil tožnik. Tožnik pa se, kot gospodarska družba, ki se ukvarja z oglaševanjem in ima svoje predmete oglaševanja postavljene (tudi) na javnih mestih, sladno s svojo poslovno politiko odloča, za katerega naročnika in katero oglasno sporočilo bo na teh predmetih objavil ter tudi, kdaj ga bo objavil in na kakšen način.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče ni našlo. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1.