Jedro

Če je predmet upravnega spora sklep o izvršbi, niso upoštevni ugovori, ki se nanašajo na izvršilni naslov (odmerna odločba). Pogoji za ustavitev izvršbe so podani, če je izvršilni naslov (odmerna odločba) pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega oziroma je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, če je pravica do izterjave dolga zastarala, če je dolžnik davčni dolg plačal ali če je bil dolžniku dolg odpisan. To pa v tem primeru ni podano.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 4. 10. 2004, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana z dne 22. 1. 2003. Z navedenim sklepom je organ prve stopnje zoper tožečo stranko uvedel prisilno izterjavo davčnega dolga.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da tožnik niti ne trdi niti ne izhaja iz podatkov v spisu, da je nastopil kateri izmed razlogov, določenih v 47. členu Zakona o davčnem postopku – ZDavP, zato niso podani pogoji za ustavitev postopka prisilne izterjave.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo je tožeča stranka vložila pritožbo, sedaj revizijo, v kateri navaja, da se izvršba v obravnavani zadevi zaradi odločbe Ustavnega sodišča ne more nadaljevati. Tožeča stranka je zoper odmerno odločbo vložila pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno, zaradi spremenjene sodne prakse pa je jasno, da bo tožeča stranka s pritožbo vsaj v obrestnem delu uspela.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o vseh pravnih sredstvih odloča po ZUS-1; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden tudi preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. Kot izhaja iz podatkov sodnega in upravnih spisov, je organ prve stopnje z izpodbijanim prvostopenjskim sklepom uvedel prisilno izterjavo dolga, ki izhaja iz odločbe Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana z dne 27. 9. 2002, ki je postala izvršljiva 18. 11. 2002. Z navedeno odločbo je bilo tožniku naloženo plačilo davka od dobička pravnih oseb in davka na dodano vrednost skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

9. Predmet presoje v tem upravnem sporu je torej sklep o prisilni izterjavi obveznosti, določene v izvršilnem naslovu, ki pa ni predmet tega upravnega spora. Zato v tem upravnem sporu niso upoštevni revizijski ugovori, ki se nanašajo na izvršilni naslov (46. člen ZDavP).

10. ZDavP v 47. členu določa, da je davčni organ dolžan s sklepom ustaviti postopek prisilne izterjave po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega oziroma je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, če je pravica do izterjave dolga zastarala, če je dolžnik davčni dolg plačal ali če je bil dolžniku dolg odpisan. Tožeča stranka ne zatrjuje, da je kateri izmed teh pogojev že nastopil, temveč samo, da je vložila pravno sredstvo zoper odmerno odločbo.

11. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča zato v obravnavani zadevi niso podani pogoji za ustavitev izvršbe glede zamudnih obresti v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-356/02, ker se ta nanaša na izvršilni naslov, temveč bodo podani šele potem, če bo odmerna odločba, ki je izvršilni naslov, spremenjena.

12. Ker niso podani razlogi, na katere se sklicuje tožeča stranka, niti razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.