Jedro

Organ za BPP bi v okoliščinah obravnavanega primera (revident svoje prošnje ni vložil skladno s prvim in drugim odstavkom 32. člena ZBPP, revident ni bil pozvan na dopolnitev vloge, ampak je organ za BPP sam po uradni dolžnosti pridobil podatke o revidentovem premoženjskem in dohodkovnem stanju) moral na podlagi prvega odstavka 33. člena ZBPP po uradni dolžnosti pridobiti tudi podatek, ali je revident prejemnik denarne socialne pomoči in tako ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Če je prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, avtomatično izpolnjuje tudi finančni (subjektivni) kriterij za dodelitev BPP. Organ, ki odloča o dodelitvi BPP, je pri izredni BPP pravno vezan na veljavno pravnomočno odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči.

Izrek

I. Reviziji se ugodi. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1068/2013-6 z dne 23. 7. 2013 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1491/2013 z dne 29. 5. 2013, ter se zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti stroške upravnega spora na obeh stopnjah v višini 612,40 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 1491/2013 z dne 29. 5. 2013. 2. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila revidentovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) kot oprostitev plačila stroškov postopka v nepravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Litiji pod opr. št. N 6/2013, zaradi delitve solastnega premoženja. V upravnem postopku je bilo na podlagi podatkov, ki jih je tožen stranka pridobila po uradni dolžnosti ugotovljeno, da revident ne izpolnjuje finančnega kriterija iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožena stranka je pri ugotavljanju revidentovega premoženja v skladu s 14. členu ZBPP smiselno uporabila določbo takrat veljavnega Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Kot premoženje je upoštevala revidentov solastniški delež do ¼ na stanovanjski stavbi, v kateri revident ne živi, katerega vrednost znaša 51.745,75 EUR, to pa presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR (peti odstavek 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ).

3. Sodišče prve stopnje v razlogih svoje sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke ter se pri tem sklicuje na drugi odstavek 71. člena ZUS-1. Dodaja, da na odločitev, katero premoženje se upošteva, ne vplivajo navedbe glede dejanskih omejitev pri uporabi nepremičnine, da na revidentovem solastniškem deležu ne obstajata nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu, in na ta način zmanjševala ali celo izničila ugotovljeno vrednost predmetnega premoženja.

4. Revident izpodbija sodbo sodišča prve stopnje z revizijo, katere dovoljenost utemeljuje na podlagi 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni oziroma podredno razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati okoliščine konkretnega primera v zvezi z možnostjo razpolaganja s solastnim deležem na nepremičnini, predvsem, da prosi za brezplačno pravno pomoč za postopek delitve solastnine, katerega je predlagal prav iz razloga, ker z nepremičnino ne more razpolagati. Navaja, da ima tri mladoletne otroke, da sta z ženo prejemnika denarne socialne pomoči, z razdružitvijo pa želita doseči možnost prodaje nepremičnine, kupnino pa nujno potrebujejo za preživetje. Priglaša stroške revizijskega postopka. Predlaga tudi oprostitev oziroma obročno plačilo sodnih taks za revizijo in priglaša stroške revizijskega postopka.

5. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizija je dovoljena iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident v reviziji namreč zatrjuje, da ima tri mladoletne otroke, da sta oba z ženo brezposelna in prejemnika denarne socialne pomoči, kar izhaja tudi iz listin sodnega spisa, da je edino premoženje, ki ga imata, solastniški delež na nepremičnini, kjer v nepravdnem postopku, za katerega prosi za BPP, želita delitev solastnine, zaradi lažjega vnovčenja tega premoženja, s čimer si bosta zagotovil sredstva za vsakodnevno preživetje družine.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. Iz dejanskega stanja te zadeve, ugotovljenega v upravnem postopku in povzetega v izpodbijani sodbi, na katerega je revizijsko sodišče vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), med drugim izhaja: da je revident pri Okrajnem sodišču v Litiji vložil prošnjo za BPP kot oprostitev plačila stroškov postopka v nepravdnem postopku, ki se vodi pri tem sodišču; da je navedeno okrajno sodišče prošnjo odstopilo toženi stranki; da je revident prošnji priložil dokazila v zvezi z nepravdnim postopkom; da je tožena stranka na podlagi 33. člena ZBPP po uradni dolžnosti vpogledala v Register transakcijski računov pri AJPES-u, v bazo podatkov Geodetske uprave RS, Centralni register prebivalstva RS, v bazo podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v bazo Klirinško depotne družbe, d. d., in v elektronsko vodeno Zemljiško knjigo. Ugotovljeno je tudi, da revident prošnje ni vložil na predpisanem obrazcu in da je v prošnji navedel le, da prosi za oprostitev plačila stroškov nepravdnega postopka, saj bi bil s plačilom ogroženo preživljanje njegove petčlansko družine, v kateri so trije otroci šoloobvezni, oba z ženo pa sta brezposelna. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja tudi, da tožena stranka okoliščine, ali je revident na podlagi odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, ni ugotavljala.

10. V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali revident izpolnjuje finančni (subjektivni) pogoj za upravičenost do BPP.

11. Način ugotavljanja izpolnjevanja finančnega pogoja za BPP se razlikuje glede na vrsto BPP. ZBPP namreč loči več vrst postopkov za BPP, in sicer se BPP lahko dodeli kot redna, izredna, izjemna, posebna in nujna (drugi odstavek 2. člena ZBPP). Iz določb ZBPP, ki urejajo posamezne vrste postopkov za BPP (11., 12., 22., 24. in 36. člen ZBPP), izhaja, da od splošnih pravil za ugotavljanje izpolnjevanja finančnega pogoja prosilca, ki so določena za redno BPP, odstopa predvsem način ugotavljanja izpolnjevanja tega pogoja pri izredni BPP. Tako se po določbi tretjega odstavka 11. člena ZBPP pri odločanju o upravičenosti prošnje za BPP ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna BPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na prosilčeve dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga imata prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca (torej premoženje in dohodki) pa se po določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna BPP).

12. Po presoji Vrhovnega sodišča se določba drugega odstavka 12. člena ZBPP (izredna brezplačna pravna pomoč) uporablja tako, da prosilec za BPP, ki je na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, avtomatično izpolnjuje tudi finančni (subjektivni) pogoj za dodelitev BPP. Drugi odstavek 12. člena ZBPP je v razmerju do 20. člena ZBPP specialna določba, ki organu za BPP omogoča, da v primeru, kadar je prosilec na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, brez posebnega ugotavljanja njegovega finančnega položaja odloči o upravičenosti do BPP. Na ta način je v zvezi z finančnim (subjektivnim) pogojem za BPP vzpostavljena pravna vezanost organa za BPP na veljavno pravnomočno odločbo pristojnega organa za odločanje o denarni socialni pomoči. Takšno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo tudi v zadevi X Ips 324/2013 z dne 29.1. 2015. 13. Vrhovno sodišče je sicer pred tem v več odločbah (I Up 435/2006 z dne 4. 4. 2006, I Up 465/2006 z dne 4. 4. 2006, I Up 607/2006 z dne 11. 5. 2006 in X Ips 315/2011(1) z dne 28. 3. 2012) sprejelo stališče, da se pri ugotavljanju upravičenosti do BPP premoženjsko stanje prosilca upošteva in ugotavlja tudi v primeru, ko prosilec prejema denarno socialno pomoč, torej tudi v primeru izredne BPP. Vendar se je citirana praksa Vrhovnega sodišča (odločbe sprejete do leta 2008) izoblikovala v času, ko je ZBPP še sam vseboval določbe, ki so urejale vprašanje, katero premoženje in dohodki se štejejo v premoženje prosilca, oziroma je sam določal način in kriterije, po katerih se je presojalo izpolnjevanje finančnega pogoja za BPP (takrat veljavni 14. do 19. člen ZBPP). Z novelo ZBPP-B (začela je veljati 22. 3. 2008, uporablja pa se od 1. 9. 2008) pa so se iz ZBPP črtale vse določbe o finančnih kriterijih za dodelitev BPP, spremenil pa se je tudi 14. člen ZBPP, ki sedaj določa, da se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a in 30. členi ter prvi odstavek 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV).(2) Te določbe pa se nanašajo na izpolnjevanje materialnih pogojev za upravičenost do denarne socialne pomoči, kar pomeni, da se po noveli ZBPP-B pri presoji finančnega pogoja za upravičenost do BPP upoštevajo bistveno isti način in kriteriji za ugotavljanje dohodka in premoženja, kot za ugotavljanje materialnega pogoja za upravičenost do denarne socialne pomoči. 14. V obravnavani zadevi je tožena stranka presojo izpolnjevanja finančnega (subjektivnega) pogoja za BPP opravila skladno z določbama 11. člena in prvega odstavka 12. člena ZBPP. Revidentovo prošnjo je obravnavala kot prošnjo za redno BPP. Tožena stranka je pri tem glede na vsebino revidentove prošnje, ki ni bila vložena skladno s prvim in drugim odstavkom 32. člena ZBPP, brez poziva na dopolnitev vloge sama po uradni dolžnosti na podlagi 33. člena ZBPP pridobila podatke iz uradnih evidenc, na katere je nato oprla svojo odločitev o neizpolnjevanju finančnega pogoja za BPP, hkrati pa iz uradnih evidenc ni pridobila podatka, ali je revident na podlagi odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči. Takšni odločitvi je pritrdilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, čeprav je revident v tožbi navedel, da je prejemnik denarne socialne pomoči. 15. Zaključek tožene stranke, da revident ne izpolnjuje finančnega pogoja za upravičenost do BPP, je bil v okoliščinah obravnavanega primera preuranjen. Tožena stranka, če bi tako kot je po uradni dolžnosti na podlagi 33. člena ZBPP pridobila vse druge podatke iz uradnih evidenc o revidentovem premoženjskem in dohodkovnem položaju, na katere je nato oprla svojo odločitev, pridobila tudi podatek o tem, ali je revident prejemnik denarne socialne pomoči, bi to dejstvo glede na v prejšnjih točkah pojasnjeno materialnopravno izhodišče lahko terjalo drugačen postopek odločanja o izpolnjevanju revidentovega finančnega pogoja za BPP. Ker tožena stranka v okoliščinah obravnavanega primera (revident svoje prošnje ni vložil skladno s prvim in drugim odstavkom 32. člena ZBPP, tožena stranka revidenta ni pozvala na dopolnitev vloge, ampak je sama po uradni dolžnosti pridobila podatke o revidentovem premoženjskem in dohodkovnem stanju) podatka o tem, ali je revident prejemnik denarne socialne pomoči na podlagi prvega odstavka 33. člena ZBPP, ni preverjala, čeprav bi morala ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je po presoji Vrhovnega sodišča zmotno uporabila materialno pravo, sodišče prve stopnje pa kljub tožbeni navedbi, da je revident prejemnik denarne socialne pomoči, te pomanjkljivosti ni odpravilo.

16. Ker je bilo v obravnavanem primeru materialno pravo zmotno uporabljeno, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka ugotoviti, ali je revident na podlagi odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, in nato ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča iz te obrazložitve ustrezno presoditi, ali revident izpolnjuje finančni (subjektivni) pogoj za BPP. Ker je bilo reviziji ugodeno iz navedenih razlogov, se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do ostalih revizijskih očitkov.

17. V zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1).

K II. točki izreka:

18. Ker je revident z revizijo uspel, Vrhovno sodišče pa je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke ter zadevo vrnilo temu organu v ponoven postopek, je Vrhovno sodišče odločilo tudi o stroških upravnega spora pred sodiščem prve stopnje in stroških revizijskega postopka. Stroški upravnega spora pred sodiščem prve stopnje so odmerjeni v višini, kot jih je uveljavljal revident, in ne višini, določeni s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Sodišče namreč odloča v mejah postavljenega stroškovnega zahtevka stranke (prvi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), zato se revidentu priznajo stroški upravnega spora v višini 244,00 EUR. Odmera stroškov revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154., prvega odstavka 163. in drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Ker vrednosti predmeta ni mogoče določiti po prostem preudarku glede na pomen stvari, znaša njegova vrednost 3.500,00 EUR (drugi odstavek 25. člena Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT). Na podlagi tarifne številke

(3)

3300 se revidentu prizna 282,00 EUR nagrade za postopek z revizijo in stroški po tarifni številki 6002 v znesku 20,00 EUR, kar z 22 % DDV skupaj znaša 368,40 EUR. Tožena stranka je tako dolžna revidentu v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora na obeh stopnjah v skupni višini 612,40 EUR.

(1) V tej zadevi ni šlo za meritorno presojo zadeve, temveč za stališče, ki je bilo sprejeto v zvezi s presojo dovoljenosti revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1. (2) Z uveljavitvijo ZSVarPre so navedene določbe ZSV, ki so bile umeščene v III. poglavje tega zakona z naslovom Denarna socialna pomoč, prenehale veljati. Ista materija, torej denarna socialna pomoč, je bila v času odločanja organa za BPP urejena v II. poglavju ZSVarPre, zato so se po uveljavitvi ZSVarPre v postopku za dodelitev BPP za ugotavljanje revidentovega lastnega dohodka in premoženja in njegove družine smiselno uporabljale ustrezne določbe ZSVarPre (tako tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014, 8. tč.).

(3) Tarifa, ki je priloga ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/2008, 35/2009) se v obravnavanem primeru uporablja skladno z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015).