Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V 47. členu ZZad, kjer je urejeno prenehanje zadrug, ni predvideno prenehanje zadruge po skrajšanem postopku, to je z izbrisom zadruge iz sodnega registra brez likvidacije. Ker takšna možnost ni predvidena niti v nobenem drugem zakonu, določbe tretjega poglavja ZFPPod za zadruge ne veljajo.
Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi dolžnikov S. K. in J. K. ugodi in se: – sklep sodišča prve stopnje v 2. točki spremeni tako, da se ugovoru dolžnikov S. K. in J. K. ugodi, sklep o izvršbi tudi v delu, ki se nanaša nanju, razveljavi in tudi v tem delu izvršba ustavi, – sklep sodišča prve stopnje v 3. točki spremeni tako, da upnik sam krije stroške svojega odgovora na ugovor.
1. Kmetijska zadruga A. z.b.o. je bila brez likvidacije izbrisana iz sodnega registra. Podlaga za izbris so bile določbe 3. poglavja Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod).
2. Upnik je imel na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi proti zadrugi terjatev v višini 1,267.500,00 SIT. Zaradi izbrisa zadruge iz sodnega registra je za njeno izterjavo predlagal izvršbo proti ustanoviteljem zadruge. Navedel je, da gre za aktivne družbenike v izbrisani družbi in kot take odgovorne za obveznosti izbrisane družbe. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu upnika in dovolilo izvršbo zoper ustanovitelje izbrisane zadruge. Kasneje je ugotovilo, da je ustanovitelj F. H. že pred tem umrl, zaradi česar je glede njega sklep razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo.
3. Ustanovitelja S. K. in J. K. (v nadaljevanju dolžnika) sta zoper sklep o izvršbi vložila ugovora, ki pa ju je sodišče prve stopnje zavrnilo. Podlago za uveljavljanje terjatve zoper člana izbrisane zadruge je videlo v določbah takrat veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (tretji odstavek 394. člena) v zvezi z določbami ZFPPod (27. člen). Stališča prvega dolžnika, da v tem primeru ni zakonske podlage za izterjavo terjatve, ker gre za zadrugo in ne za družbo, sodišče prve stopnje ni sprejelo. Sklicevalo se je na četrti odstavek 3. člena ZFPPod, po katerem se določbe ZFPPod, ki se nanašajo na družbenike gospodarske družbe, organizirane kot družba z omejeno odgovornostjo, oziroma osebna družba, smiselno uporabljajo tudi za člane zadruge.
4. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora sta oba dolžnika vložila pritožbi. Sodišče druge stopnje ju je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pritožbene trditve, da ni zakonske podlage za odgovornost članov zadruge za obveznosti zadruge, izbrisane na podlagi ZFPPod, ni sprejelo.
5. Zoper sklep sodišča druge stopnje je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Trdi, da sta sodišči nepravilno uporabili 12. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter četrti odstavek 27. člena ZFPPod, ker nista uporabili tretjega odstavka 23. člena ZFPPod v zvezi z drugim odstavkom 47. člena Zakona o zadrugah (ZZad). Vrhovna državna tožilka opozarja, da je v prvem odstavku 23. člena ZFPPod navedeno, da se določbe poglavja o izbrisu gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije uporabljajo za gospodarske družbe, za katere velja ta zakon. Po tretjem odstavku 23. člena ZFPPod se določbe tega zakona uporabljajo tudi za izbris drugih pravnih oseb, kadar drug zakon določa, da se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije. ZZad pa v vseh primerih, razen v primeru prenehanja zaradi spojitve z drugo zadrugo, pripojitve drugi zadrugi, oziroma razdelitve na več novih zadrug in pri prenehanju po končanem stečajnem postopku, določa, da zadruga preneha po opravljenem likvidacijskem postopku. Drugi odstavek 47. člena ZZad kot specialni predpis torej pri zadrugah izključuje uporabo poglavja o izbrisu gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije. Sodišči sta v izpodbijanih sklepih materialnopravno nepravilno uporabili domnevo iz četrtega odstavka 27. člena ZFPPod v zvezi s prvim odstavkom 394. člena ZGD, po kateri se šteje, da so družbeniki podali izjavo o prevzemu obveznosti plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe. Ker obveznost zadruge ni prešla na njene ustanovitelje, ugovor dolžnikov preprečuje izvršbo po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Na koncu vrhovna državna tožilka navaja, da do drugačne razlage ne more pripeljati niti določba četrtega odstavka 3. člena ZFPPod, na katero sta se sklicevali sodišči nižjih stopenj. Zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov (prvi odstavek 1. člena ZZad). Kmetijska zadruga A. z.b.o. pa je bila organizirana kot družba brez odgovornosti. Odgovornost članov, kot tudi njenih ustanoviteljev za obveznosti zadruge, je bila glede na organizacijsko obliko obravnavane zadruge po zadružnih pravilih izključena.
6. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena strankam postopka, ki nanjo niso odgovorile.
7. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.
8. Sodišče je na podlagi določbe 15. člena ZIZ smiselno uporabilo določbe ZPP.
9. Določbe ZFPPod veljajo za vsa podjetja (med katera se po 7. točki prvega člena štejejo tudi zadruge), razen če ni v posameznih določbah določeno, da veljajo samo za kapitalske družbe oziroma gospodarske družbe (prvi odstavek 2. člena ZFPPod). Izbris iz sodnega registra brez likvidacije, njegov postopek in posledice, ureja tretje poglavje ZFPPod. V uvodu je navedeno, da se določbe tega poglavja uporabljajo za gospodarske družbe (prvi odstavek 23. člena ZFPPod), za izbris drugih pravnih oseb pa le, kadar drug zakon določa, da se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije (tretji odstavek 23. člena ZFPPod).
10. V 47. členu ZZad, kjer je urejeno prenehanje zadrug, ni predvideno prenehanje zadruge po skrajšanem postopku, to je z izbrisom zadruge iz sodnega registra brez likvidacije. Ker takšna možnost ni predvidena niti v nobenem drugem zakonu, določbe tretjega poglavja ZFPPod za zadruge ne veljajo.
11. Sodišči nižjih stopenj sta podlago za uporabo tretjega poglavja ZFPPod zmotno videli v določbi četrtega odstavka 3. člena ZFPPod. V 3. členu ZFPPod namreč ni opredeljena veljavnost navedenega zakona (kot je v 2. členu ZFPPod), temveč je le, v izogib ponavljanju, glede na vsebino funkcije oziroma pristojnosti izenačeno poimenovanje organov posameznih pravno organizacijskih oblik (tako tudi v Obrazložitvi predloga zakona, Poročevalec DZ, letnik 1999, št. 38, str. 33).
12. Ker celotno tretje poglavje ZFPPod (v katerem je tudi četrti odstavek 27. člena) za zadruge ne velja, obveznost Kmetijske zadruge A. z.b.o. na dolžnika ni prešla. To pa pomeni, da sta sodišči nižjih stopenj napačno presodili, da v obravnavani zadevi ni podan ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ.
13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP (v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP) spremenilo izpodbijana sklepa.