Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja obstoja vzročne zveze kot predpostavke odškodninske odgovornosti druge toženke.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja obstoja vzročne zveze kot predpostavke odškodninske odgovornosti druge toženke.

Obrazložitev

1. Tožnica uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki ji je 1. 2. 2002 nastala zaradi poškodbe pri opravljanju dela vzgojiteljice. Tožbo utemeljuje z odškodninsko odgovornostjo druge toženke kot delodajalca, ki je imel v času nastanka škode svojo civilno odgovornost zavarovano pri prvi toženki.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta prva in druga toženka nerazdelno dolžni plačati tožnici 11.944,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2005 dalje do plačila, v presežku do vtoževanega zneska 18.958,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 3. 2005 dalje pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi druge toženke delno ugodilo in spremenilo odločitev glede pravdnih stroškov, v ostalem pa je pritožbo druge toženke in v celoti pritožbo prve toženke zavrnilo ter potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je druga toženka vložila predlog za dopustitev revizije, in sicer glede pravnih vprašanj: 1. ali je med opustitvijo druge toženke in vtoževano škodo podana vzročna zveza, 2. ali ravnanje druge vzgojiteljice dosega pravni standard opustitve potrebnega nadzora otrok v varstvu, zaradi katerega bi bilo mogoče uporabiti določbo 147. člena Obligacijskega zakonika, 3. ali je dopustna presoja, da delovno okolje za vzgojiteljico ni varno, je pa varno za otroke v varstvu, in 4. ali sta sodišči zmotno uporabili določbe 14. in 23. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Navaja, da izpodbijana sodba glede pojmovanja vzročnosti (da v primeru opustitev vzročnost ni naravna, ampak pravna) odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, pa tudi ne upošteva vseh vzrokov, ki so pripeljali do obravnavane škode. Sklicuje se na odločitve v zadevah II Ips 153/2007, II Ips 730/2005, VIII Ips 272/1999, II Ips 269/2008 in II Ips 572/2002, iz katerih izhaja stališče, da brez naravne vzročnosti praviloma ni pravne vzročnosti.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Glede ostalih vprašanj pa druga toženka ni zadostila strogim zahtevam po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. V predlogu za dopustitev revizije mora namreč stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP).