Jedro

Določitev preživnine za mladoletnega otroka udeležencev postopka temelji na določbi 189. člena DZ, po kateri sodišče določi preživnino glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri določitvi preživnine gre za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarila vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila že vsaka novota v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.

V zvezi z možnostmi za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov staršev je potrebno upoštevati možnosti za zaslužek v danem okolju, na drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo ter zdravstveno stanje. Pri določanju višine preživnine je namreč dejanski zaslužek le eden izmed kriterijev za določitev oziroma za ugotovitev preživninske zmožnosti enega od staršev, bistveno namreč je, kakšne zmožnosti ima preživninski zavezanec in ali jih lahko realizira.

Pri ugotavljanju preživninske zmožnosti predlagateljice je potrebno upoštevati tudi stanovanjski kredit, ki ga predlagateljica odplačuje zaradi zadovoljevanja stanovanjskih potreb otroka, ter v večji meri dejstvo, da celotno breme varstva in vzgoje leži na predlagateljici, saj nasprotni udeleženec z otrokom nima stikov, zato za njegovo preživljanje v ničemer ne prispeva v naravi, kar pomeni, da mora biti zaradi tega denarni prispevek očeta sorazmerno višji. Po mnenju pritožbenega sodišča bi zato moral nasprotni udeleženec pokrivati vsaj 65 % ugotovljenih potreb preživninske upravičenke.

Izrek

I. Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se delni sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka sklepa spremeni tako, da se v 1. alineji znesek 360,00 EUR nadomesti z zneskom 390,00 EUR ter v 2. alineji znesek 315,00 EUR nadomesti z zneskom 341,00 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba predlagateljice zavrne, zavrne pa se v celoti tudi pritožba nasprotnega udeleženca ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi delni sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delnim sklepom odločilo, da je nasprotni udeleženec za preživljanje mladoletne A. dolžan plačevati za obdobje od 27. 8. 2020 do 31. 8. 2021 mesečno preživnino v višini 360,00 EUR ter za obdobje od 1. 9. 2021 dalje mesečno preživnino v višini 315,00 EUR (I). Že zapadle še ne plačane zneske preživnine je nasprotni udeleženec dolžan plačati v roku 15 dni od prejema sklepa, v bodoče zapadle zneske preživnine pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska do plačila, in sicer na osebni račun predlagateljice (II). V preostalem delu je sodišče prve stopnje predlog predlagateljice zavrnilo (III) ter sklenilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (IV).

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta oba udeleženca postopka.

3. Zoper odločitev o zavrnitvi preživninskega zahtevka se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravnem postopku.2 Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter določi ustrezno višji znesek preživnine, ki jo je za mladoletno A. dolžan plačevati nasprotni udeleženec, oziroma podrejeno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Opozarja, da iz obrazložitve sklepa prvega sodišča ne izhaja, zakaj sodišče ni priznalo stroška za nakup pralnega praška in mehčalca v višini 15,00 EUR. Po mnenju predlagateljice prvo sodišče tudi ni ustrezno ovrednotilo stroška za nego mladoletne A., saj znašajo stroški 100,00 EUR mesečno in ne le v višini 50,00 EUR, kot so bili priznani. Opozarja, da znesek 50,00 EUR komaj zadošča za pokritje mesečnega stroška plenic. Sodišče je tudi prezrlo, da je mladoletna A. veliko bolna (okužba dihal, kontaktni dermatitis), zaradi česar predlagateljici nastajajo bistveno višji stroški za nakup specializiranih krem in mil, kot jih je priznalo prvo sodišče. Sodišče nadalje povsem neutemeljeno ni upoštevalo stroška za solne terapijo za mladoletno A. v višini 140,00 EUR mesečno. Solne terapije so za mladoletno A. koristne, saj bistveno pripomorejo k temu, da A. manj pogosto zboleva za okužbo dihal. Slednje dokazuje tudi dejstvo, da je bila mladoletna A. v letu 2021/2022, ko je pričela obiskovati solne terapije, manj pogosto bolna, pri čemer je v tem letu iz vrtca izostala zgolj 56 dni, v predhodnem letu 2020/2021 pa kar 135 dni. Povsem neutemeljeno sodišče predlagateljici ni priznalo stroška za varstvo mladoletne A., za katerega je predlagateljica izpovedala, da znaša 250,00 EUR do 300,00 EUR mesečno. V primeru, da bi predlagateljica koristila bolniški dopust za nego mladoletne A., bi prejemala za 20 % od osnove nižji osebni dohodek. Tudi strošek za igrače je sodišče ocenilo zgolj na 25,00 € mesečno, kar ne zadošča za nakup igrač, knjig in športnih rekvizitov.

Povsem zmotno je sodišče prve stopnje ugotovilo premoženjske zmožnosti strank ter je nesorazmerno porazdelilo preživninsko breme med strankama. Mesečni dohodek nasprotnega udeleženca je brez dvoma bistveno višji, kot pa je njegova formalna mesečna plača in po mnenju predlagateljice znaša vsaj 2.000,00 EUR mesečno, saj si sicer nasprotni udeleženec ne bi mogel privoščiti tako visokega stroška za preživljanje sina, ki je brez dvoma visok nadstandardni strošek. Pri razporeditvi preživninskega bremena med starša, sodišče očitno ni upoštevalo, da je predlagateljica poleg mladoletne A., dolžna preživljati še dva mladoletna otroka, medtem ko nasprotni udeleženec zgolj enega. Poleg tega mora predlagateljica, da otrokom zagotavlja streho nad glavo, plačevati še 400,00 EUR mesečnega kredita, saj bi morala predlagateljica v primeru, da kreditne obveznosti ne bi imela, plačevati najemnino. Poleg tega ima predlagateljica še 95,00 EUR mesečno potrošniškega kredita ter leasing za osebno vozilo v višini 162,00 EUR mesečno, medtem ko nasprotni udeleženec nima kreditnih obveznosti ter živi v očetovem stanovanju, za katerega ne plačuje najemnine. Po mnenju predlagateljice bi zato moral nasprotni udeleženec nositi najmanj 85 % stroškov preživljanja mladoletne A. 4. Nasprotni udeleženec sklep izpodbija prav tako iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani delni sklep spremeni tako, da določi mesečno preživnino na znesek 150,00 EUR, oziroma podredno, da pritožbeno sodišče izpodbijani delni sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Meni, da je sodišče prve stopnje brez izvedbe dokazov ter samovoljno ocenilo, da je njegova preživninska zmožnost enaka predlagateljičini ter da si glede na izobrazbo in delovno zmožnost lahko najde še kakšno dodatno delo in zaslužek. Navaja, da je s tako visoko določeno preživnino sodišče ogrozilo preživljanje njegovega sina ter nenazadnje tudi njega.

Prvo sodišče ni obrazložilo preživninskega razmerja med staršema glede kritja potreb otroka. Prav tako je sodišče napačno ocenilo oziroma ovrednotilo višino preživninske obveznosti za mladoletno A. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ima sklep takšne pomanjkljivosti, da se ne more preizkusiti. Prvostopenjsko sodišče tudi ni sledilo dokaznemu predlogu za postavitev izvedenca finančne stroke za pregled poslovanja družb. 5. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo nasprotnega udeleženca in predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožba predlagateljice je delno utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena.

7. Odločitev preživnine za mladoletnega otroka udeležencev postopka temelji na določbi 189. člena Družinskega zakonika3, po kateri sodišče določi preživnino glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri določitvi preživnine gre za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarila vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila že vsaka novota v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca4. 8. Po pritožbenih navedbah predlagateljice je sodišče prve stopnje stroške za zadovoljevanje mladoletne A. ocenilo prenizko, nasprotno pa so po pritožbenih trditvah nasprotnega udeleženca te ocenjene previsoke. Napačno naj bi sodišče ocenilo tudi njune preživninske zmožnosti ter porazdelitev preživninskega bremena med oba roditelja.

9. Potrebe mladoletne A. je sodišče ugotavljalo za dve obdobji, od vložitve tožbe do septembra 2021 in od septembra 2021 dalje. Od septembra 2021 dalje so se razmere spremenile, ker je bila predlagateljica od takrat dalje oproščena plačila vrtca za mladoletno A., zvišali so se mesečni stanovanjski stroški, od vložitve predloga pa je tudi preteklo že dve leti. Ocenjena višina (600,00 EUR oziroma 525,00 EUR) priznanih potreb mladoletne A. je v celoti gledano sprejemljiva in glede na ugotovljene finančne zmožnosti staršev tudi primerljiva s siceršnjimi potrebami otrok take starosti. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu natančno in sistematično obrazložilo obseg in oceno zatrjevanih izdatkov ter se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče na njo sklicuje ter v odgovor pritožbenem navedbam le še dodaja. Ocena stroškov za osebno nego (v prvem obdobju v višini 55,00 EUR ter v drugem obdobju v višini 50,00 EUR) je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna. Med navedene stroške sodi tudi nakup pralnega praška in mehčalca5. Tudi kvalitetna zobna pasta v višini 3,00 EUR zadostuje vsaj za nekaj mesečno uporabo. Seveda pa bo morala predlagateljica prilagoditi nakup izdelkov za osebno nego preživninskim zmožnostim, tako, da ne bo npr. posegala po zobni pasti v vrednosti 13,00 EUR s poštnino 19,19 EUR, kot je razvidno iz priloženega računa v prilogi A48. Stroške plenic je sodišče prve stopnje v ocenjevanem prvem obdobju priznalo v višini 60,00 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da obisk solnih terapij ni potreben strošek. Lahko, da je bila A. zaradi uporabe solnih terapij v šolskem letu 2021/2022 manj pogosto bolna kot v predhodnem letu 2020/2021, kot to navaja predlagateljica, lahko pa je navedeno zgolj posledica splošno znanega dejstva, da otroci v prvem letu obiskovanja vrtca, ko njihov imunski sistem še ni dovolj razvit, pogosteje zbolevajo, kot v nadaljnjih letih obiskovanja vrtca. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje glede zavrnitve stroškov varstva v času A. bolezni. Tudi strošek za igrače je glede na A. starost v ocenjeni višini 25,00 EUR mesečno primeren. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da so v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeni zneski le opora za oceno mesečnih potreb mladoletnega otroka in ne njihov matematični izračun, saj mesečni stroški varirajo (enkrat so višji, enkrat nižji, enkrat eni in drugič drugi).

10. Prvostopenjsko sodišče je obširno, skrbno in natančno presodilo vprašanje preživninskih zmožnosti preživninskih zavezancev in te ocene pritožbene navedbe v ničemer ne omajajo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je glede na delovno zmožnost nasprotnega udeleženca pravilna ocena sodišča prve stopnje, da bi lahko prejemal enako plačo, kot jo prejema predlagateljica. Ni tudi mogoče mimo dejstva, da nasprotni udeleženec za preživljanje mladoletnega sina plačuje približno 1.000,00 EUR mesečno, ker sin obiskuje šolo v Avstriji, ne glede na zatrjevanje, da naj bi mu pri tem pomagali tudi babica in dedek. V zvezi z možnostmi za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov staršev je potrebno upoštevati možnosti za zaslužek v danem okolju, na drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo ter zdravstveno stanje6. Pri določanju višine preživnine je namreč dejanski zaslužek le eden izmed kriterijev za določitev oziroma za ugotovitev preživninske zmožnosti enega od staršev, bistveno namreč je, kakšne zmožnosti ima preživninski zavezanec in ali jih lahko realizira. Nasprotni udeleženec ni zatrjeval, da bi imel zdravstvene težave, ki bi ga omejevale pri pridobivanju višjega dohodka. Navaja le, da opravlja delo, ki ni omejeno na delovni čas osmih strjenih ur, zaradi česar ne more opravljati dodatnega dela, poleg navedenega pa v tem primeru ne bi mogel preživljati časa s sinom, ki ga ima v varstvu in vzgoji. Nasprotni udeleženec je zdrav in sposoben delati, pri čemer so roditelji dolžni storiti vse za preživljanje svojih otrok. Če torej v podjetju, ki je sicer formalno v lasti matere, nasprotni udeleženec ne pridobiva takega dohodka, ki je enakovreden njegovim delovnim zmožnostim, si bo moral poiskati zaposlitev, ki bo ustrezala njegovim pridobitnim zmožnostmi oziroma kjer bo imel strnjen delovnik osmih ur, in bo s tem imel možnost še dodatne honorarne zaposlitve, hkrati pa bo lahko med vikendi preživljal čas s sinom, ki se sicer šola v Avstriji. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da bi si lahko nasprotni udeleženec glede na izobrazbo in delovno zmožnost poiskal še kakšno dodatno delo in zaslužek in za navedeno ugotovitev ni bilo nobene potrebe po postavitvi izvedenca (tega nasprotni udeleženec niti ni predlagal), ki bi lahko ocenil, ali si pritožnik lahko poišče še dodatno delo in zaslužek. Pritožbeno sodišče je prepričano, da je glede na njegovo pridobitno sposobnost in delovno zmožnost položaj nasprotnega udeleženca dovolj dober, da bo zmogel plačevati sodno določeno preživnino, kot tudi preživnino za sina brez škode za lastno preživljanje.

11. Sodišče prve stopnje pravilno tudi ni izvedlo dokaza s postavitvijo izvedenca ekonomske in finančne stroke, ki naj bi pregledal poslovanje in finančno uspešnost družb B. d. o. o., C. d. o. o. in D. d. o. o., saj nasprotni udeleženec v navedenih podjetjih ni lastninsko udeležen, zato izvedba navedenega dokaza ne bi pripomogla k ugotavljanju njegovih finančnih sposobnosti .

12. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim stališčem predlagateljice, da je sodišče prve stopnje preživninsko breme nepravilno porazdelilo. Pri ugotavljanju preživninske zmožnosti predlagateljice je namreč potrebno upoštevati tudi stanovanjski kredit, ki ga predlagateljica odplačuje zaradi zadovoljevanja stanovanjskih potreb otroka, ter v večji meri dejstvo, da celotno breme varstva in vzgoje leži na predlagateljici, saj nasprotni udeleženec z otrokom nima stikov, zato za njegovo preživljanje v ničemer ne prispeva v naravi, kar pomeni, da mora biti zaradi tega denarni prispevek očeta sorazmerno višji. Po mnenju pritožbenega sodišča bi zato moral nasprotni udeleženec pokrivati vsaj 65 % ugotovljenih potreb preživninske upravičenke.

13. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbe 350. člena ZPP. Pri svoji odločitvi je pravilno uporabilo materialno pravne določbe, vendar je glede na dejanske ugotovitve presodilo prenizko preživninsko obveznost, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 v tem delu pritožbi predlagateljice deloma ugodilo in višino prisojene preživnine spremenilo tako, da je nasprotni udeleženec za mladoletno A. dolžan plačevati za obdobje od 27. 8. 2020 do 31. 8. 2021 preživnino v višini 390,00 EUR, za obdobje od 1. 9. 2021 dalje pa v višini 341,00 EUR. Spremenjena višja mesečna preživnina je v sorazmerju s premoženjskimi zmožnostmi roditeljev in potrebami mladoletnega otroka. V preostalem dele pritožba predlagateljice in v celoti pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena, zato je pritožbeno sodišče v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

14. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Predlagateljica pritožbenih stroškov ni priglasila.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju ZNP. 3 V nadaljevanju DZ. 4 Glej VSL sodba IV Cp 1206/2013 z dne 21. 8. 2013. 5 Npr. pralni prašek Ariel za 30 pranj stane 14,00 EUR, kar pomeni 0,4 EUR za enkratno pranje, mesečno torej 1,8 EUR. 6 Prim. sodbo VSRS II Ips 134/99 z dne 5. 5. 1999.