Jedro

V tej zadevi se odpira vprašanje preživninskih zmožnosti. Poudarjeno je, da je treba najprej ugotoviti (obstoječe) materialne zmožnosti. Četudi je ugotovitev posredna, mora biti jasno, da gre za dejansko ugotovitev, ne pa zgolj nakazovati, da se preživninski zavezanec očitno že znajde. Drugi poudarek je, da je treba pri presoji o (potencialnih) pridobitnih zmožnosti upoštevati, da načelo najvišje koristi otroka ni nadustavno ali celo zunajpravno načelo. Nasprotno, izhaja iz Ustave (zlasti iz 54. in 56. člena), se nahaja znotraj prava ter je zato tudi predmet pravnega vrednotenja. Ker je tako, ima svoje vsebinske meje. Te meje so začrtane z ustavnim položajem preživninskega zavezanca.

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi tako, da se sklep sodišča druge stopnje v obsodilnem delu, ki presega mesečno preživninsko obveznost v znesku 150 EUR ter glede stroškov postopka, razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo odločitev o pritožbah.

II. V presežku se revizija zavrne.

III. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

**Opredelitev še odprtega polja odločanja**

1. V tem postopku je sporna le še odločitev o višini preživninske obveznosti, ki naj jo nasprotni udeleženec plačuje za preživljanje mladoletne hčerke.

2. Višina preživninske obveznosti je na zgornji meji zamejena z zneskom 390 EUR za obdobje od 27. 8. 2020 do 31. 8. 2021 ter 341 EUR za obdobje od 1. 9. 2021 dalje. Višji znesek je bil pravnomočno zavrnjen in ni predmet revizijskega odločanja.

3. Zamejevanje odprtih vprašanj se s tem še ne konča. Dopuščeno revizijsko vprašanje namreč zadeva zgolj vprašanje preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca ter učinka tega dejavnika na končni preživninskopravni sklep.

**Odločitev sodišča prve stopnje**

4. Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu naložilo plačilo mesečne preživnine v višini 360 EUR za obdobje od 27. 8. 2020 do 31. 8. 2021 ter 315 EUR za obdobje od 1. 9. 2021 dalje. Višino potreb mladoletne hčerke je ocenilo na 600 EUR mesečno za obdobje do septembra 2021, od tedaj dalje pa na 525 EUR mesečno. Ugotovilo je, da so preživninske zmožnosti obeh udeležencev približno enake. Predlagateljica prejema plačo v približni višini 1.600 EUR, nasprotni udeleženec pa zgolj 800 EUR neto.

5. V razlogih je navedlo, da bi si glede na svojo delovno zmožnost nasprotni udeleženec zaradi potreb preživljanja mladoletnih otrok lahko našel bodisi drugo bodisi dodatno delo, s čimer bi njegov zaslužek dosegal zaslužek predlagateljice. Upoštevaje dejstvo, da za preživljanje mladoletnega sina, ki ga ima z drugo materjo, plačuje približno 1.000 EUR mesečno, saj sin obiskuje šolo v Avstriji, je sklenilo, da očitno (skupaj z družino) kljub nizko izkazanim prihodkom "nekako funkcionira". Slednjič je preživninsko breme razporedilo tako, da nasprotni udeleženec krije 60 % potreb mladoletne hčerke, ostalih 40 % pa krije mati.

**Odločitev sodišča druge stopnje**

6. Pritožbeno sodišče je odločalo o pritožbah obeh pravdnih strank. Pritožbi predlagateljice je delno ugodilo in izpodbijani sklep v prvi točki spremenilo tako, da se v prvi alineji znesek 360 EUR nadomesti z zneskom 390 EUR, v drugi alineji pa znesek 315 EUR nadomesti z zneskom 341 EUR. Sicer je pritožbo predlagateljice zavrnilo. V celoti je zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

**Sklep o dopustitvi revizije**

7. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 379/2023 z dne 18. 10. 2023 dopustilo revizijo nasprotnega udeleženca glede vprašanja: Kateri kriteriji se upoštevajo pri presoji pridobitne zmožnosti preživninskega zavezanca? **Navedbe strank v revizijskem postopku** _Povzetek bistva navedb nasprotnega udeleženca v reviziji_

8. Nasprotni udeleženec vlaga dopuščeno revizijo in Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi nasprotnega udeleženca ugodi in se delni sklep sodišča prve stopnje v prvi točki izreka spremeni tako, da se v prvi alineji znesek 360 EUR nadomesti z zneskom 150 EUR ter v drugi alineji znesek 315 EUR nadomesti z zneskom 150 EUR. Podredno predlaga razveljavitev sklepa sodišča druge stopnje.

9. Revident sodiščema očita, da sta brez izvedbe kakršnih koli dokazov ali brez uporabe morebitnih smernic in meril samovoljno ocenili, da je preživninska zmožnost pritožnika enaka predlagateljičini, pri čemer je mesečni dohodek predlagateljice 1.600 EUR, nasprotnega udeleženca pa 800 EUR. Kriterijev, na podlagi katerih bi lahko preživninski zavezanci bili obravnavani enako v primerljivih položajih, ni. Zaradi navedenega so takšne odločitve, ko sodišče celo brez uporabe izvedencev o opravljanju dela, o opravljanju zaposlitve, o dohodkih, o izobrazbi, o trgu dela ter o zmožnosti potencialnega mesečnega dohodka posameznega udeleženca, samovoljne. Trdi, da razlogi v izpodbijanem sklepu posegajo v njegove pravice do delovnega časa in opravljanja dela znotraj določenih časovnih omejitev, ki so postavljene ravno zaradi tega, da se varuje zaposlene pred nadurnim delom in zato, da se varuje njihovo zdravje. Z izpodbijanim sklepom pa sodišči nasprotnega udeleženca silita v izvajanje dela preko rednega dela in temu, da se odreče svojim pravicam, ki mu gredo po delovni zakonodaji. Hkrati odločitev posega v upravičenje nasprotnega udeleženca, da si sam in svobodno izbira poklic in zaposlitev (49. člen Ustave), saj ga odločitev sodišča sili, da si izbere delo in zaposlitev, da doseže dohodke v višini 1.600 EUR mesečno. Revident zaključuje, da določitev preživnine, ki upošteva morebitni potencialni mesečni zaslužek nasprotnega udeleženca, glede na njegovo s strani sodišča arbitrarno ugotovljeno sposobnost in ne glede na njegovo dejansko zaposlitev ter ostale okoliščine, presega zakonske okvire sodnega odločanja in posega v pravice nasprotnega udeleženca. To je bistvo revizijskih navedb, ki so glede na dopuščeno revizijsko vprašanje pravno upoštevne. Ostalih navedb, v katerih revident uveljavlja procesne kršitve, Vrhovno sodišče ni povzemalo.

_**Navedbe predlagateljice v odgovoru na revizijo**_

10. Predlagateljica navaja, da je dokazni postopek brez dvoma pokazal, da je dohodek nasprotnega udeleženca bistveno višji od 800 EUR. Nesporno je bilo ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec direktor treh družb, katerih edina družbenica je njegova mati, A. A. Gre za družinski posel. Podjetje B., kot je izpovedal na naroku, se ukvarja z oddajanjem lastniških apartmajev v strogem centru Ljubljane, preko portala Booking in Airbnb, ki so po izpovedbi nasprotnega udeleženca zasedeni 70 %. Mesečni dohodek nasprotnega udeleženca je brez dvoma bistveno višji, kot je njegova zgolj formalna mesečna plača. B. ima v lasti štiri apartmaje. Po podatkih spletne strani Booking.com se ti oddajajo za najmanj 156 EUR na dan. Izračun pokaže, da tako znaša dohodek iz naslova oddajanja apartmajev v najem najmanj 20.000 EUR mesečno. Predlagateljica oporeka revizijskim navedbam, da je z odločitvijo sodišč prve in druge stopnje poseženo v ustavne pravice nasprotnega udeleženca. Preživljanje otrok ima namreč prednost. **Presoja Vrhovnega sodišča**

11. Revizija je utemeljena.

**Pojem preživninske zmožnosti**

12. Pojem preživninske zmožnosti je v zakonskem besedilu 189. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) razčlenjen na materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Materialne zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoja otroka1. Štejejo vsakršni prihodki, tudi npr. redno mesečno darilo zavezančevih staršev.2

13. Prvina pridobitnih zmožnosti na drugi strani jasno izraža, da pojma preživninske zmožnosti ne zapolnjujejo le obstoječe premoženje in tekoči dohodki, marveč je ta pojem širši. Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 333/2015 z dne 23. 6. 2016 takole povzelo rdečo nit sodne prakse glede tega vprašanja: "Vrhovno sodišče je v številnih odločbah zapisalo, da je treba zmožnosti staršev presojati široko. Upoštevati je treba njihovo splošno pridobitno sposobnost, tj. sposobnost delati in pridobivati dohodek (strokovno usposobljenost in možnosti zaposlitve) in ne le dejansko izkazani dohodek3. Pri preživninski obveznosti ne gre le za tiste zmožnosti, ki jih ima zavezanec na podlagi svojih rednih dohodkov, temveč tudi za tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti4."

14. Ko sodišče zavezancu nalaga trud, naj bolje izčrpa svojo pridobitno sposobnost, mora izhajati iz vrednotnega trikotnika, ki ga tvorijo otrokove potrebe ter preživninske zmožnosti matere na eni in očeta na drugi strani. Ta soodvisnost je lepo ubesedena v sodbi II Ips 928/2008 z dne 21.11.2008: "Pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena (129. in 129.a člen ZZZDR) ne temelji na metodi matematičnega izračuna, marveč skuša zagotoviti vrednotno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka oz. več otrok. Med temi dejavniki je podana soodvisnost: večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Soodvisnost pa učinkuje seveda tudi v nasprotni smeri: če so trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imajo starši na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na otrokove potrebe (pre)majhna, morajo starši v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da lahko zadovoljijo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pa pada premosorazmerno z lestvico potreb (od najbolj nujnih do manj nujnih)." **Načelo največje koristi otroka ter varstvo ustavnih pravic preživninskega zavezanca**

15. Načelo najvišje koristi otroka seveda ni nadustavno ali celo zunajpravno načelo. Nasprotno, izhaja iz Ustave (zlasti iz 54. in 56. člena), se nahaja znotraj prava ter je zato tudi predmet pravnega vrednotenja. Ker je tako, ima svoje vsebinske meje.

16. Pri preživninski obveznosti do mladoletnega otroka "gre za naravno, biološko samoumevnost, da starš poskrbi za svojega otroka. Tako je tudi v naravi. (…) Ta naravna (biološka) nujnost in (biološka, žal pa ne tudi kulturna) samoumevnost se v pravu odraža z ustavnim in zakonskim institutom starševske skrbi. Nasproti mu stoji poseg v lastnino (33. člen Ustave - ne v stvarnopravnem smislu, marveč kot premoženje nasploh), ki ga predstavlja roditelju naložena preživninska obveznost. Če ta ne zadošča, se varstvo starševske skrbi (v luči otrokove pravice) ne zaustavi in od starša zahteva, da izrabi še svoje latentne preživninske zmožnosti (da se na primer dodatno zaposli, da spremeni svoje življenje, da najde dodaten vir zaslužka - ali rečeno z eno besedno zvezo: da se še dodatno žrtvuje). Ustavnopravno to pomeni, da je pomembno poseženo v njegovo splošno svobodo ravnanja (35. člen Ustave)."5

17. Tudi tu gre torej za trk pravic. Na načelni, abstraktni ravni se ta položaj ne razlikuje od siceršnje kolizije pravic, ki terja njihovo uravnoteženje. Kot vselej je treba uteži nastaviti tako, da bodo merila skladna z naravo pravic, ki jih je treba uravnotežiti. Posebnost v danem položaju je, da si v izhodišču stojita nasproti sklop pravic preživninskega zavezanca (starša) na eni in sklop pravic preživninskega upravičenca (otroka) na drugi strani. Ne gre torej za posamezen trk, ki se je zgodil v preteklosti (npr. med osebnostno pravico na eni ter svobodo izražanja na drugi strani), ki ga je treba razrešiti tako, da bo pomiritev med kolidirajočima pravicama vzpostavljena na splošni in abstraktni ravni. Ne, tu gre za nasprotje, ki pomembno prežema življenje tako starša kot otroka ter se godi tu in zdaj. Tu ne presojamo historičnega dogodka, v katerem se je trk odvil, marveč bo uravnoteženje pravic zato odločilno ukrojilo njuna pravna položaja, njuni življenji za vnaprej.

18. Prvi korak uravnoteževanja je, da ugotovimo, kakšna sta izhodiščna položaja in kako ju je mogoče krojiti. Na strani otroka to predvsem pomeni, da se ugotovi, kakšen je njegov obseg potreb ter te potrebe glede na njihovo nujnost tudi umestiti na lestvico potreb. Na strani preživninskega zavezanca pa je treba sprva pogledati, kakšne so njegove trenutne delovne navade in marljivost. Pri delomrznežu ne bo posebne dileme. Skrb za otroka bo terjala, naj si v danih možnosti poišče zaposlitev6. Drugače pa je pri nekom, ki je že zaposlen ter pošteno dela poln delavnik. Če so nujne otrokove potrebe nezadovoljene, je treba premotriti, ali bi nemara z dodatnim delom, a razumnega obsega, lahko bolje poskrbel za otroka.

19. Zahteva po prezaposlitvi je lahko res skrajen in zato izjemen ukrep, saj posega, kot pravilno navaja revident, v svobodo dela (49. člen Ustave). Četudi je sodna prisila tu posredna, ni zato nič manj realna. Manjše, ko ima zavezanec možnosti izbire, bolj bo primoran uresničiti pričakovanja, na katerih sloni presoja njegovih pridobitnih zmožnosti. Treba je upoštevati tudi pomen pravic zavezanca (v kako širok oziroma globok spekter njegovih ustavnih pravic posegamo). Zlasti pa je treba spoštovati njegovo dostojanstvo. Če mu odrečemo tehtanje ter v celoti zahtevamo, da se podredi otrokovi koristi, ne glede na obseg zadovoljevanja otrokovih potreb, tedaj zavezancu odrečemo človekovo dostojanstvo. Takšna absolutizacija načela največje otrokove koristi bi bila pravno nesprejemljiva.

20. Absolutizacija načela največje otrokove koristi je na ta način tudi banalizirana na zagotavljanje materialnih pogojev otrokovega življenja. Pomenila bi tudi, da se država vmešava v življenja staršev, ki morajo vse, tudi izbiro poklica podrediti temu, da bi zagotovili čim višji proračun za otrokovo življenje. S prav enako vrednotno zaslombo (t. j. , tako razumljenim načelom največje otrokove koristi) bi se država v naslednjem koraku lahko vmešala ne le v življenja ločenih staršev v preživninski pravdi, marveč tudi v življenja tistih staršev, ki živijo skupaj, torej v življenja večine prebivalstva.

**Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje**

21. Dopuščeno revizijsko vprašanje - kateri kriteriji se upoštevajo pri presoji pridobitne zmožnosti preživninskega zavezanca - je izrazito splošno. Zato Vrhovno sodišče nanj tudi odgovarja že pred samo konkretno presojo zadeve. Najprej se upošteva zavezančevo premoženjsko stanje: tako njegovi dohodki kot siceršnje premoženje. Pri tem je treba upoštevati tudi njegove obremenitve, zlasti morebitne druge preživninske obveznosti, a tudi njegove življenjske stroške. Če to ne zadošča za kritje otrokovih potreb, sodišče šteje, da je prav življenjske stroške zavezanca treba zaradi zagotavljanja otrokovih potreb zmanjšati. To običajno izrazi z besedno zvezo, da imajo preživninske obveznosti prednost pred drugimi obveznostmi. Če tudi tak pristop ne zadošča, sodišče dalje šteje, da bi lahko zavezanec poiskal dodaten zaslužek ter nato preživnino odmeri, kakor da bi tak, dodaten zaslužek že imel. 22. Pri tem ravnanju mora najti ustrezno ravnovesje med pravico otroka, da se mu zagotovijo njegove potrebe ter med pravicami zavezanca, v katere je z naložitvijo preživninskega bremena poseženo. Merila, ki jih pri tem sodišče uporabi so merila, lastna metodi praktične konkordance7, prilagojena na tip kolizije, ki je tu v igri.

**_O koliziji pravic v konkretnem primeru_**

23. Problematičnost utemeljevanja odločitve sodišč prve in druge stopnje v obravnavani zadevi je, da se ocena preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca opira na dva razlogovalna stebra. Eden od njiju zadeva dejansko vprašanje in v obrazložitvi niti ni speljan do konca, drugi pa je, kot je bilo že obrazloženo, ustavnopravno sporen.

24. Prvi steber zadeva morebitne skrite prihodke oziroma premoženje. Sodišče tu namreč zgolj nakazuje, da bi nasprotni udeleženec utegnil imeti več premoženja, kot ga izkazuje njegov navzven prikazan mesečni dohodek. Opira se na ugotovitev, da za mld. sina plačuje približno 1000 EUR ter nato sklene, da "nasprotni udeleženec očitno je pridobitno sposoben in dela zmožen in očitno (skupaj z družino) kljub nizko izkazanim prihodkom nekako funkcionira." (20. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Kot izrazito rezervna podkrepitev pa učinkuje zlasti obrazložitev sodišče druge stopnje, ko v 10. točki zapiše: "Ni tudi mogoče mimo dejstva, da nasprotni udeleženec za preživljanje mladoletnega sina plačuje približno 1000 EUR mesečno, ker sin obiskuje šolo v Avstriji, ne glede na zatrjevanje, da naj bi mu pri tem pomagala tudi babica in dedek."

25. Vrhovno sodišče izrecno poudarja, da problem ne tiči v posrednem sklepanju. Takšno preživninsko vrednotenje ni nič novega in tudi ne napačnega.8 Takšna obrazložitev je pomanjkljiva zato, ker ne reče bobu bob ter se na ta način izmakne ugotavljanju dejanskega stanja v skladu z uveljavljenimi procesnimi (tudi dokaznimi) standardi. To stori tako, da ustreznih dejanskih zaključkov sploh ni, marveč imamo opraviti zgolj z nakazovanji v določeni smeri.

26. Drugi razlogovalni steber se nanaša na neizkoriščene pridobitne zmožnosti predlagatelja, češ da bi glede na svojo delovno zmožnost "lahko prejemal enako plačo, kot jo prejema predlagateljica" (10. točka sklepa pritožbenega sodišča), dalje, da je nasprotni udeleženec "zdrav in sposoben delati, pri čemer so roditelji dolžni storiti vse (poudarek VS RS) za preživljanje otrok." (ista točka) ter si bo moral poiskati zaposlitev, ki bo ustrezala njegovim pridobitnim zmožnostim" (ista točka). Ta razlogovalni steber je problematičen, ker poseže po skrajnem sredstvu (češ, moral bi zamenjati svoje delo, opustiti direktorsko funkcijo v družinskem podjemu, in poprijeti za bolje plačano delo), pri tem pa sploh ne upošteva zavezančeve pravne sfere, ki se sestoji iz njegovih ustavnih pravic. To pomeni, da mimo metode praktične konkordance absolutizira načelo največje otrokove koristi. Takšna obrazložitev je v opreki z uravnoteževanjem pravic (tretji odstavek 15. člena Ustave), zaradi česar je vrednotenje po 189. členu DZ materialnopravno zmotno.

**Odločitev o reviziji**

27. Podan je položaj, ko zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa dejansko stanje ni popolno ugotovljeno. To v skladu z drugim odstavkom 380. člena ZPP Vrhovemu sodišču narekuje, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne pritožbenemu sodišču v dokončno odločitev o pritožbi. Vendar je Vrhovno sodišče glede na naravo in obseg kršitve to storilo le v omejenem obsegu.

28. Vsebinsko revident preživninsko obveznost v višini 150 EUR priznava. Že pritožbeni predlog nasprotnega udeleženca je bil, naj pritožbeno sodišče odločitev spremeni tako, da se mesečna preživnina za mladoletno C. C. določi na znesek 150 EUR, podredno pa, naj se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Takšna preživninska obveznost je bila določena tudi s sodno poravnavo o začasnem izpolnjevanju preživninskih obveznosti (Začasna sodna poravnava I Z 48/2020 z dne 18. 1. 2021), ki je veljala do pravnomočne odločitve, navsezadnje pa je onkraj dvoma, da je glede na nesporna dejstva to minimum preživninske obveznosti, ki jo je nasprotni udeleženec zmožen in dolžan kriti, preživninska upravičenka pa je do tega zneska zanesljivo upravičena. V ta del zato Vrhovno sodišče z razveljavitvijo ni poseglo.

29. V ponovljenem postopku bo moralo pritožbeno sodišče pojem preživninske sposobnosti napolniti upoštevaje merila tega sklepa. Najprej torej izčrpati dejanske materialne zmožnosti, morebiten manko pa zapolniti še z dodatno, a ustavno skladno obremenitvijo zavezanca.

**Odločitev o stroških**

30. Odločitev o stroških temelji na pooblastilu iz tretjega odstavka 165. člena ZPP.

**Sestava senata in glasovanje**

31. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu te sodbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Tako npr. tudi VS RS v sodbi in sklepu II Ips 264/2016 z dne 30. 1. 2017 (9. točka obrazložitve). 2 V zadevi II Ips 100/2016 z dne 20. 6, 2016 je bilo predmet presoje vprašanje, ali je redno mesečno darilo (denarna pomoč) zavezančevih starih staršev v višini 500 EUR treba upoštevati kot del zavezančevih preživninskih zmožnosti. Odgovor Vrhovnega sodišča je bil pritrdilen. 3 Sodba II Ips 171/94 z dne 17. 3. 1994. 4 Sodba II Ips 970/2007 z dne 12. 12. 2007. 5 Povzeto po Pavčnik T., Narava, Ustava in nekatera preživninska vprašanja, Pravna praksa, št. 10, 2014, str. 10 in nasl. 6 Glej tudi Novak. B., v: Komentar družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 636 - 639. Opirajoč se tudi na prakso višjih sodišč zapiše, da si morajo starši prizadevati izkoristiti vse možnosti, da bi pridobili sredstva ter navaja primer zavezanca, ki se noče zaposliti ter zavezanca, ki je namenoma zmanjšal obseg svojega zaslužka. 7 O metodi praktične konkordance glej: Zobec J., (2018) Praktična konkordanca v ustavnosodni presoji, Dignitas, št. 49/50, str. 32-54. 8 V sodbi II Ips 286/2004 z dne 9. 9. 2004 je sodišče razlogovalo o posrednem sklepanju glede preživninskih zmožnosti zavezanca. Vrhovno sodišče je tu pritrdilo sklepanju o premoženjskih zmožnosti glede na trošenje in življenjski slog ter se torej procesno zadovoljilo z dokaznim standardom na ravni posrednih dokazov. Šlo je za podjetnika, ki ni posloval le s pravnimi osebami, marveč tudi fizičnimi osebami, kjer se denarni tok izkustveno lahko ogne davčnemu nadzoru. Tudi v sodbi II Ips 157/2003 z dne 15. 5. 2003 je bil dokazno merodajen zavezančev življenjski slog. V zadevi II Ips 137/94 z dne 30. 3. 1994 pa je bila merodajna donosnost zavezančeve kmetije.