Jedro

Obtoženec se pravici do zbornega sojenja lahko odpove samo v fazi predobravnavnega naroka, saj določba 2. točke drugega odstavka 285.f člena ZKP ne daje podlage za odločitev, da bi se tej pravici odpovedal tudi v kasnejših fazah kazenskega postopka.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče na Ptuju je s sodbo I K 42797/2020 z dne 17. 8. 2022 obsojenega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izreklo mu je pogojno obsodbo, s katero mu je določilo kazen enega leta in dveh mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obsojenca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, po prvem odstavku istega člena pa mu je naložilo plačilo stroškov oškodovancev in njune pooblaščenke. V skladu s prvim odstavkom 73. člena KZ-1 je obsojencu odvzelo zasežen nož, na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP pa je oškodovanca s priglašenima premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pravdo.

2. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo II Kp 42797/2020 z dne 22. 12. 2023 pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter obsojencu naložilo plačilo sodne takse.

3. Zoper pravnomočno sodbo je zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona vložil obsojenčev zagovornik. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožbe, podrejeno pa naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve ali druge stopnje v novo odločanje.

4. Vrhovna državna tožilka Katjuša Čeferin je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, predlagala, naj ji Vrhovno sodišče ugodi, sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Meni, da je zaradi nepravilne sestave sodišča podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. V preostalem, glede zatrjevane kršitve kazenskega zakona, pa navaja, da zahteva ni utemeljena.

5. Z odgovorom vrhovne državne tožilke sta bila seznanjena obsojenec in njegov zagovornik, ki se o njem nista izjavila.

B.

6. Vložnik uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zaradi nepravilne sestave prvostopenjskega senata. Navaja, da na predobravnavnem naroku ni bila dana izjava, da se obsojenec odpoveduje pravici do senatnega sojenja in da naknadno dana izjava ne more veljati za nazaj. Poleg tega meni, da se je obsojenec že s tem, ko ni pristopil na predobravnavni narok, odpovedal možnosti, da mu na glavni obravnavi namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnica posameznica (2. točka drugega odstavka 285.f člena ZKP); nasprotuje torej stališču drugostopenjskega sodišča, da se izjavo o odpovedi do senatnega sojenja lahko poda tudi v fazi glavne obravnave.

7. Iz podatkov kazenskega spisa izhajajo naslednje procesno relevantne okoliščine: ‒ da predobravnavni narok v predmetni zadevi ni bil opravljen, saj obsojenec, ki je predhodno vložil ugovor zoper obtožnico, nanj ni pristopil; ‒ da je bil prvi narok za glavno obravnavo opravljen 7. 4. 2022 pred sodnico posameznico; ‒ da je naslednji narok za glavno obravnavo, dne 11. 5. 2022, opravljen v obsojenčevi nenavzočnosti, na njem pa je zagovornik vložil pisno obsojenčevo izjavo, da se strinja, da mu v predmetni kazenski zadevi sodi sodnica posameznica;1 ‒ da se je glavna obravnava dne 17. 8. 2022 začela znova, v navzočnosti obsojenca, njegovega zagovornika in državne tožilke; slednji so soglasno podali izjavo, da so se odpovedali pravici do zbornega sojenja, kakor med drugim izhaja iz pisne izjave, ki jo je podal obsojenec; glavna obravnava je bila tega dne tudi zaključena.

8. Glede nato, da se je glavna obravnava dne 17. 8. 2022 začela znova, je bistveno vprašanje, ki ga odpira zahteva za varstvo zakonitosti, ali se obdolženec pravici, da mu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik (2. točka drugega odstavka 285. f člena ZKP), lahko odpove tudi izven faze predobravnavnega naroka oziroma pred pričetkom glavne obravnave.

9. Zborno sojenje je v ZKP določeno v prvem odstavku 21. člena. V konkretnem primeru, glede na kaznivo dejanje, je bilo za sojenje na prvi stopnji stvarno pristojno okrožno sodišče v sestavi tričlanskega senata - sodnika in dveh sodnikov porotnikov (1. točka prvega odstavka 25. člena ZKP). Izjemo od zbornega sojenja pred okrožnim sodiščem omogoča izključno 285.f člen ZKP in je odvisna od obdolženčeve odločitve, da se določenim pravicam v postopku, ki jih ima po zakonu, lahko odpove.

10. Po 2. točki drugega odstavka 285.f člena ZKP sme predsednik senata, na podlagi izjave obtoženca ter po zaslišanju državnega tožilca, odločiti, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča. To pomeni, da v primeru, ko se obtoženec odpove pravici do zbornega sojenja, o tem odloči predsednik senata. Če predsednik senata ne sprejme odločitve, da bo v zadevi sodil sodnik posameznik, je za sojenje pristojen senat, kot je predpisan v 25. členu ZKP. Navedeno jasno izhaja iz zakonske dikcije 2. točke drugega odstavka 285.f člena ZKP, ki dopušča samo dve možnosti, to je: (i) da predsednik senata odloči, da obtoženemu, ki se je odpovedal zbornemu sojenju, namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik, ali (ii) da mu v nadaljevanju sodi senat v sestavi, kot je določen v 25. členu ZKP.

11. Sodišče druge stopnje je stališče, da se obtoženec pravici do zbornega sojenja lahko odpove tudi pred in med glavno obravnavo, utemeljilo s primerjavo s priznanjem krivde med glavno obravnavo. Takšno stališče je po presoji Vrhovnega sodišča zmotno. Medtem ko ima priznanje krivde med glavno obravnavo izrecno podlago v 330. členu ZKP, odpoved pravici do zbornega sojenja po predobravnavnem naroku zakonske podlage nima. ZKP možnost odpovedi pravici do sojenja pred senatom dopušča samo na predobravnavnem naroku. Slednji je posebna faza kazenskega postopka, ki je namenjena razjasnitvi določenih dejanskih in pravnih vprašanj pred začetkom glavne obravnave.

12. Umestitev odpovedi pravici do senatnega sojenja izključno v poglavje o predobravnavnem naroku kaže na to, da je bil namen zakonodajalca v ustalitvi stalne in funkcionalne pristojnosti sodišča, ki ne more biti predmet pogajanja strank v fazi priprav na glavno obravnavo in med slednjo. Ker gre pri določbi 2. točke drugega odstavka 285.f člena ZKP za izjemo od: (i) splošnega pravila o zbornemu sojenju iz prvega odstavka 21. člena ZKP in (ii) splošnega pravila o sestavi okrožnega sodišča pri sojenju o kaznivih dejanjih iz 1. točke prvega odstavka 25. člena ZKP, jo je treba razlagati restriktivno.

13. Obtoženec se torej pravici do zbornega sojenja lahko odpove samo v fazi predobravnavnega naroka, saj določba 2. točke drugega odstavka 285.f člena ZKP ne daje podlage za odločitev, da bi se tej pravici odpovedal tudi v kasnejših fazah kazenskega postopka. Vrhovno sodišče tako pritrjuje vložniku zahteve in vrhovni državni tožilki, da je prvostopenjsko sodišče s tem, ko je sodilo nepravilni sestavi, zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

C.

14. Glede na vse navedeno je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, pravnomočno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Glede na takšno odločitev se do ostalih navedb v zahtevi ni opredelilo.

15. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Iz zapisnika je nadalje razvidno, da so stranke soglašale, da se zapisnik o glavni obravnavi z dne 7. 4. 2022, na katerem je izostala izjava tožilstva in obsojenega o odpovedi pravici do zbornega sojenja, dopolni in popravi, navedeno je tudi, da je bila obramba že pred narokom izrecno pozvana k izjavi ter se je pravici do senatnega sojenja odpovedala.