Jedro

Za sklepanje, da bi spor v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi prenehal biti spor v smislu določbe 83. člena ZS, ni nobene pravne oziroma zakonske podlage. Velja ravno nasprotno: postopek z izrednim pravnim sredstvom je faza še vedno istega postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnica je dolžna toženki povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 428,38 EUR v petnajstih dneh od prejema te sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničino revizijo zoper sodbo pritožbenega sodišča kot prepozno.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentke

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Argumentira, zakaj sta sodišči zmotno presodili, da za predmetni postopek tudi v fazi izrednih pravnih sredstev velja nujnost postopanja in ne velja prekinitev teka procesnih rokov med sodnimi počitnicami. Sodišči za svojo odločitev tudi nista navedli pravne podlage, iz katere bi jasno in izrecno izhajalo, da se izjeme iz člena 83/2 Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) obravnavajo kot nujne vse do zaključka sojenja v Republiki Sloveniji na vseh stopnjah. Smiselno predlaga, da revizijsko sodišče sklepa sodišč druge (in prve) stopnje razveljavi in da se nadaljuje s postopkom revizije kot pravočasne.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila 22. 7. 2015 tožnici (s fikcijo) po pooblaščencu vročena sodba Višjega sodišča z dne 29. 6. 2015, revizijo pa je tožnica vložila 7. 9. 2015. Sodišče je presodilo, kar je prestalo tudi pritožbeni preizkus, da je bila revizija vložena prepozno, saj se je, upoštevaje drugi odstavek 83. člena ZS, 30-dnevni rok za vložitev revizije iztekel 21. 8. 2015. 7. Sodišči druge in prve stopnje sta pravilno presodili, da odločanje o reviziji v sporu zaradi objave popravka spada med nujne zadeve, za katere procesni roki tečejo tudi med sodnimi počitnicami (v času od 15. julija do 15. avgusta). ZS namreč v prvem odstavku 83. člena določa, da opravljajo sodišča naroke in odločajo v času od 15. julija do 15. avgusta (sodne počitnice) samo v nujnih zadevah. Kot nujne zadeve v smislu prejšnjega odstavka pa so v 6. točki drugega odstavka tega člena navedeni tudi spori za objavo popravka objavljene informacije.

8. Določba tretjega odstavka 83. člena ZS, da v času sodnih počitnic procesni roki tečejo samo v nujnih zadevah, je izjema od splošnega pravila (ki ga določa isti odstavek), da procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo. Po tej določbi torej v času sodnih počitnic praviloma - razen za nujne zadeve, naštete v drugem odstavku 83. člena ZS - procesni roki ne tečejo. Zato se med trajanjem sodnih počitnic ne morejo izteči. Tako je že prejšnje besedilo ZS, ki ni izrecno govorilo o teku procesnih rokov, temveč je določalo sodne počitnice kot čas, ko sodišče ne dela, razlagala sodna praksa (Pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 18. 12. 1996, po katerem čas sodnih počitnic ne vpliva na tek materialnih rokov, ureja pa računanje procesnih rokov - Pravna mnenja II/96 str. 6 in sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 370/2000, II Ips 255/96, II Ips 353/95). Rok za vložitev izrednega pravnega sredstva je procesni zakonski rok, ki ga določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v prvem odstavku 367. člena.

9. Revidentka si prizadeva za razlago, da zadeva izgubi status nujne zadeve, ko se o njej vodi postopek z izrednimi pravnimi sredstvi. Za takšno razlago ni najti zakonske podlage. ZS je tisti zakon, ki ureja delo sodišča med sodnimi počitnicami in sporom za objavo popravka je podeljen status nujne zadeve, za katere procesni roki niso zadržani. Za sklepanje, da bi spor v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi prenehal biti spor v smislu določbe 83. člena ZS, ni nobene pravne oziroma zakonske podlage. Velja ravno nasprotno: postopek z izrednim pravnim sredstvom je faza še vedno istega postopka. Ker se lahko z izrednimi pravnimi sredstvi poseže v pravnomočno odločitev, bi pospešeni postopek z omejitvijo le do pravnomočne odločitve izgubil smisel (če bi nato v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi Vrhovno sodišče ne postopalo hitro). Končno pa tudi sicer ni videti razloga, zakaj strankam (konkretno tožnici) v sporu, ki ga ZS opredeljuje kot nujno zadevo, ne bi bilo v interesu, da o zadevi hitro odloči tudi revizijsko sodišče. 10. Ker niso podani uveljavljani revizijski razlogi, je bilo treba revizijo tožnice na podlagi določbe 378. člena v povezavi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

11. Ker tožnica z revizijo ni uspela, je v skladu s prvim odstavkom 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP toženi stranki dolžna povrniti stroške odgovora na revizijo, ki so bili odmerjeni po priloženem stroškovniku (list. št. 117 spisa) v skladu z Odvetniško tarifo (druga točka izreka).