Jedro

Tožnica v reviziji ni navedla vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, v tožbi pa je navedla le vrednost spornega predmeta za primarni zahtevek in ta znaša 9.180,44 EUR. Revizija glede odločitve o primarnem zahtevku tako ni dovoljena zato, ker bi morala tožnica predlagati dopustitev revizije, glede odločitve o podrejenih zahtevkih pa ni dovoljena zato, ker zanje ni navedla vrednosti spornega predmeta.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine in oba podrejena zahtevek za ugotovitev, da je tožnica lastnica spornih nepremičnin. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

2. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vsebinsko sicer izpodbija samo odločitev o podrejenih zahtevkih, vendar predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/2008) v drugem odstavku 130. člena določa, da če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. Odločba sodišča prve stopnje je bila izdana 25. 11. 2008, torej že po uveljavitvi ZPP-D, kar pomeni, da je za odločitev o tem, ali je revizija dovoljena, treba uporabiti novelirane določbe ZPP.

6. Po 367. členu ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Če pa revizija po tej določbi ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija). Tožnica v reviziji ni navedla vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, v tožbi pa je navedla le vrednost spornega predmeta za primarni zahtevek in ta znaša 9.180,44 EUR. Revizija glede odločitve o primarnem zahtevku tako ni dovoljena zato, ker bi morala tožnica predlagati dopustitev revizije, glede odločitve o podrejenih zahtevkih pa ni dovoljena zato, ker zanje ni navedla vrednosti spornega predmeta. Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo v skladu s 377. členom ZPP.

7. Odločitev, da tožnica sama krije svoje stroške revizijskega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z izrekom revizijske odločbe.