Jedro

Dokazna ocena, ki temelji zgolj na skladni izpovedbi stranke in ene izmed prič, ni skladna določbi 8. člena ZPP. Katero dejstvo je dokazano, sodišče namreč odloči na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Če sodišče ne pojasni, zakaj ne verjame toženki in ostalim pričam, ki so potrdile njeno izpoved, sodbe ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna plačati tožeči stranki znesek 5.007,50 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.9.2007 dalje do plačila, ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 792,14 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Zoper sodbo se je v roku pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in tožbo zavrže, oziroma, da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrne. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči, ker je bila pogodba o posredovanju z dne 6.7.2006 sklenjena med A. z.o.o. kot posrednikom in naročnikom, odvetniško pisarno F., ne pa s F.A.- tožečo stranko. Četudi bi pritožbeno sodišče štelo tožečo stranko kot aktivno legitimirano, je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločbo bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker obstaja veliko nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih, in pa med samimi predloženimi dokazi. V splošnih pogojih opravljanja storitev posredovanja v prometu z nepremičninami, ki so sestavni del pogodbe o posredovanju, so obveznosti posrednika - nepremičninske družbe taksativno naštete in ta družba večje število teh obveznosti ni opravila. Torej je sodišče zmotno ugotovilo, da očitane obveznosti niso bile dogovorjene s pogodbo o posredovanju. Priča D.P. je uslužbenec posrednika, ki je hkrati dolgoletni poslovni partner odvetniške pisarne F. Izpovedba te priče je neverodostojna, zlasti glede kontakta priče in moža tožnice. Izpovedba priče je v nasprotju tudi s samimi navedbami tožbe, kjer je navedeno, da naj bi se pri priči pred sklenitvijo pogodbe zglasil mož tožnice, kar je popolna laž in konstrukt. Do teh nasprotujočih si izjav se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo oziroma jih je štelo kot skladne z izpovedjo tožnice, kar je glede na poslovno povezanost tudi razumljivo. Zmotna je ugotovitev sodišča, da je posrednik spravil v stik tožnico in toženo stranko, kar naj bi bilo ugotovljeno na podlagi izpovedbe priče D.P. in izpovedbe tožene stranke. Tožena stranka je namreč izrecno izpovedala, da z nepremičninsko družbo kot posrednikom ni imela nobenega stika, razen nekaj mesecev po sklenitvi pogodbe, ko je dobila račun za plačilo provizije.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe, potrjuje pravilnost zaključkov in odločitve sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti preizkusi s pritožbo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje med drugim tudi iz razloga absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, torej če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Že pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje takšno kršitev zagrešilo, ker sodba nima potrebnih razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar ni možno preizkusiti pravilnosti odločitve. Za svojo ugotovitev, da je A. z.o.o. na osnovi sklenjene pogodbe o posredovanju spravil v stik naročitelja oziroma tožečo stranko s toženo stranko za sklenitev prodajne pogodbe za obravnavano nepremičnino, namreč navede le (glej 3. odstavek na peti strani izpodbijane sodbe), da to ugotavlja na osnovi izpovedi priče D. P. in tožene stranke, ki sta skladno izpovedala, da je posrednik P. sporočil tožeči stranki podatke potencialnega kupca za nepremičnino, ki je bila predmet prodaje. Po prepričanju pritožbenega sodišča dokazna ocena, ki temelji zgolj na skladni izpovedbi stranke in ene izmed prič, ni skladna določbi 8. člena ZPP, po kateri sodišče odloči, katero dejstvo je dokazano, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Na drugi strani dejstva, da naj bi A. z.o.o. spravil v stik tožečo in toženo stranko za sklenitev navedene prodajne pogodbe, je tožena stranka zatrjevala dejstvo, da A. z.o.o. strank ni spravil v stik, kar skladno potrdijo v svojih izpovedbah priči V. V. in A. F. ter toženka. Zakaj sodišče prve stopnje tem izpovedbam ni verjelo, sploh ni pojasnjeno.

Pritožbeno sodišče je moralo že zaradi zgoraj pojasnjene absolutno bistvene kršitve določb postopka pritožbi tožene stranke ugoditi, sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP), ne da bi se poprej opredeljevalo o pritožbenih navedbah tožene stranke. Ko bo sodišče prve stopnje ponovno odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, naj svojo dokazno oceno gradi na trdnejših in prepričljivejših temeljih, kot je to storilo v izpodbijani sodbi. Zlasti se bo moralo tehtno opredeliti o vseh izvedenih dokazih glede določenega pravnorelevantnega dejstva. V kolikor na podlagi izvedenih dokazov ne bo moglo zanesljivo ugotoviti spornega dejstva, naj o njem sklepa na podlagi pravil o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP in je ta pridržana za končno odločbo, da bo sodišče prve stopnje lahko o njih odločilo glede na končni uspeh stranke v pravdi.