Jedro

Ureditev preživljanja med postopkom je potrebna le tedaj, ko je verjetno izkazano, da je ogroženo nujno preživljanje otrok.

Ni vzbujen dvom o pravilnosti ugotovitev o pomanjkljivostih vsakega od staršev pri soočanju s čustveno zahtevnimi situacijami, ki se posledično izražajo v njuni komunikaciji. Sodišče ni spregledalo, da tovrstna komunikacija otrokoma ni v korist. Pravilno je prepoznalo, da bi bilo v korist otrok, če bi se starša vključila v terapevtsko obravnavo, s pomočjo katere bi izboljšala medsebojno komunikacijo in bi v medsebojnih stikih, ki sta jih glede na to, da sta še vedno starša skupnih otrok, dolžna ohranjati, ravnala tako, da bi pri otrocih sooblikovala pozitivno podobo o drugem staršu (in hkrati tudi o sebi). Dejstvo, da je za prostočasne dejavnosti otrok med postopkom skrbela mati, še ne pomeni, da oče ne zmore prepoznati želja otrok in njunih talentov in zanju poskrbeti tudi na tem področju.

Mati si v največji možni meri prizadeva za korist otrok, da sta otroka nanjo navezana in da je materina skrb zanju pomembna. Pogovor z otrokom za potrditev teh dejstev zato ni bil potreben. Navedeno pa še ne vzbuja dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja, da se sin bistveno večkrat kot vrstniki čuti dolžnega poskrbeti za mater in da je to breme zanj pretežko. Tu ne gre za pomoč pri domačih opravilih, ampak za otrokovo doživljanje materine bolezni in z njo povezanih prikrajšanj. V povezavi z ugotovitvijo, da toženka pri otrocih ne zmore prepoznati potrebe po soočanju z občutki ob njeni bolezni, je prepričljiva tudi ugotovitev, da otrok prevzema nase breme, ki ga pri devetih letih ne zmore nositi.

Nepotrebna je izrecna zapoved, da mora starš drugega starša obvestiti o obisku otroka pri zdravniku in mu omogočiti navzočnost pri pregledu. Resnejše odločitve v zvezi z zdravljenjem otrok starša sprejemata soglasno. Kolikor gre za manj resna obolenja, pa zadostuje v izreku sodbe določena obveznost, da sta si starša dolžna predati zdravila in napotke za zdravljenje ter se držati predpisane terapije.

Drugače kot v preteklem obdobju, ko sta starša za otroka skrbela skupno in je za otroka poskrbel tisti od staršev, pri katerem sta dejansko bila, je po izdaji sodbe, po kateri sta bila otroka zaupana v varstvo in vzgojo očetu, treba materin prispevek k preživljanju otrok določiti na podlagi ovrednotenja potreb vsakega od otrok in preživninskih zmožnosti vsakega od staršev (189. člen DZ) in ga izraziti v denarju. Preživnina se namreč praviloma plačuje v denarju. Izjema velja le za primere, ko se starša dogovorita drugače ali ko plačilo preživnine v denarju ni mogoče. Ugotovljena dejstva v obravnavani zadevi ne utemeljujejo nobene od njiju.

Pri ovrednotenju potreb je treba upoštevati vse otrokove potrebe. Utemeljeno je sodišče upoštevalo dejstvo, da bosta otroka velik del časa preživela pri materi in bo tedaj ona poskrbela za njune dnevne potrebe.

Potem ko bodo ugotovljene potrebe otrok in ovrednoten delež, ki ga je dolžan prispevati vsak od staršev, bo za pravilno razporeditev preživninskega bremena treba še ugotoviti, kateri stroški zaradi bivanja pri materi ne bodo nastajali očetu in bodo zato zmanjševali materino preživninsko obveznost. Namen začasne odredbe je le v preprečitvi ogroženosti otroka, optimalna ureditev stikov pa je stvar končne odločbe.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke zoper sodbo se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje a. v IV. točki izreka spremeni tako, - da se prvi odstavek glasi: "Preživnina, ki jo je tožeča stranka (tožena stranka po nasprotni tožbi) dolžna plačati za svoja otroka toženi stranki (tožeči stranki po nasprotni tožbi) se določi in naloži v plačilo tožeči stranki: - za november 2015 za sina v višini 90 EUR ter za hčer v višini 100 EUR, skupaj 190 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2015 dalje, - za december 2015 za sina v višini 172 EUR in za hčer 198 EUR, skupaj 370 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2015 dalje, - za januar 2016 za sina v višini 120 EUR in za hčer v višini 125 EUR, skupaj 225 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2016 dalje." - da se v prvi alineji drugega odstavka znesek 137 EUR nadomesti z zneskom 125 EUR, - da se v prvi alineji četrtega odstavka znesek 120 EUR nadomesti z zneskom 109 EUR, - da se v tretjem odstavku znesek 454,37 EUR zniža za 15,26 EUR, - da se v šestem odstavku znesek 320,39 EUR zniža za 13,99 EUR, b. v VI. točki in v VII. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zoper sodbo zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Pritožba tožene stranke zoper sklep z dne 9. 5. 2019 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

IV. Pritožbi zoper sklep z dne 12. 11. 2019 se zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

V. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je a/ z izpodbijano sodbo z dne 10. 7. 2019 1/ razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (I. točka izreka), 2/ otroka pravdnih strank zaupalo v varstvo in vzgojo očetu (II. točka izreka), 3/ določilo stike med otrokoma in materjo (III. točka izreka), 4/ določilo preživnino, ki jo je bil oče dolžan plačevati za vsakega od otrok obdobje od novembra 2015 do julija 2019, in na račun neplačanega dela preživnine tožniku naložilo plačilo 454,37 EUR oziroma 320,39 EUR (IV. točka izreka), 5/ odločilo, da je mati za sina dolžna od 11. 7. 2019 plačevati preživnino 23 EUR mesečno, za hčer pa 32 EUR mesečno (V. točka izreka), 6/ zavrnilo, kar sta pravdni stranki zahtevali več ali drugače (VI. točka izreka), 7/ odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (VII. točka izreka), b/ z izpodbijanim sklepom z dne 10. 7. 2019 1/ zavrnilo ugovor (I. točka izreka), 2/ po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo o stikih med otrokoma in materjo za čas od izdaje sklepa do pravnomočnosti odločitve o zadevi (II. točka izreka).

2. S sklepom z dne 9. 5. 2019 je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovemu predlogu za izdajo začasne odredbe za ureditev stikov med njim in otrokoma ter zavrnilo toženkin predlog za plačilo preživnine za otroka od 24. 1. 2019 dalje.

3. S sklepom z dne 12. 11. 2019 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovora pravdnih strank zoper začasno odredbo, s katero je ob izdaji sodbe uredilo stike med otrokoma in materjo, in zavrnilo tožnikov predlog za izrek denarne kazni.

4. Tožnik v pritožbi zoper III. in IV. točko izreka sodbe uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni.

Ureditev stikov bi morala biti drugačna. Striktno vztrajanje pri šolskem koledarju glede šolskih počitnic ni smiselno. Potrebna je ureditev, ko otroka ne bosta prišla k očetu le prespat. Tako kot v letu 2018 je tudi vnaprej utemeljeno, da se predaja otrok vrši 26. 12. ob 16. uri in se tako omogoči praznovanje hčerinega rojstnega dne pri vsakem od staršev. Ker v sodbi ni razlogov za odstop od sodne poravnave, sklenjene v 2018, je podana bistvena kršitev določb postopka.

Podano je nasprotje med sedmo in osmo alinejo. Ni jasno, ali se redni stiki med prazniki izvajajo ali ne.

Idealno bi bilo, da bi bila odločitev o stikih taka, da bi onemogočala samovoljo in manipulacije. Do predaje bi moralo priti tudi v primeru bolezni otrok, razen če zdravnik odredi strog počitek ali če je hospitaliziran.

Čeprav je toženka vložila tožbo 13. 11. 2015 in otroka od novembra 2015 do julija 2019 nista bila dodeljena v varstvo, vzgojo in preživljanje nobenemu od staršev, je sodišče odločilo, da je tožnik dolžan plačati preživnino za cel november. Poleg tega ni upoštevalo okoliščin razpada zakonske zveze. Sam se je moral tedaj izseliti, bil je brezposeln in si je moral življenje urediti na novo. Toženka mu ni izročala stvari, potrebnih za otroka. Upošteval je toženkino samovoljno odločitev glede odmerjenega časa, ki ga je lahko preživel z otrokoma. Hči v novembru in decembru 2015 še ni bila vključena v vrtec, do tako visokih stroškov pa je prišlo zaradi toženkine napake. Iz sodbe ni razvidno, zakaj je kljub primerljivim dohodkom v obdobju od novembra 2015 do februarja 2016 tožniku naloženo višje preživninsko breme. Čeprav je imel dovolj časa in bi lahko skrbel za hčer, je toženka raje angažirala plačljive storitve raznih pomočnikov, njemu pa otroka ni prepustila. Zmotno je stališče, da je izhodišče toženke (46. točka) bolj življenjsko. Spregledalo je, da je glede na dohodke toženka pri oceni potreb pretiravala. Ugotovljeno je bilo, da obema strankama pomagajo starši in da toženki pomagajo bolj finančno, to pa ne pomeni, da jima starša morata in zmoreta nuditi toliko višji življenjski standard.

Ne drži, da tožnik v prvih mesecih ni prispeval k preživljanju. Moral je kupiti otroško posteljico in ležišče za oba otroka ter igrače. Napačna je porazdelitev bremena od izdaje sodbe dalje. V sodbi ni ugotovljeno, kolikšne so potrebe otrok. Preživnina za naprej ne more biti določena po istem principu kot za nazaj. Prisojeni zneski že na prvi pogled ne zadostujejo za preživljanje ne glede na obseg toženkinih stikov z otrokoma. Iz z njegove strani predložene tabele mesečnih potreb za leto 2019 izhaja, da znaša osnovni strošek na otroka 355,38 EUR mesečno, ne da bi bili upoštevani stroški šole in vrtca. Če si toženka premisli in preneha otrokoma kupovati oblačila ali plačevati položnice za šolo in vrtec, določena preživnina ne pokrije otrokovih potreb.

Zmotna je tudi odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena za nazaj. Zmotna je ugotovitev, da je tožnik ves čas brezposelnosti prejemal denarno nadomestilo. Od januarja do oktobra 2016 ga ni prejemal. Odločitev, da je v tem obdobju dolžan kriti 55 % potreb, je zato napačna.

Hči je v 2016 preživela počitnice s toženko le zato, ker toženka ni pustila, da bi jih preživela tudi s tožnikom. V letih 2016, 2017 in 2018 tudi ni hodila na noben tečaj. V šolskem letu 2018/19 je hodila na plesne urice in kratek plavalni tečaj, s čimer se tožnik ni strinjal. Podano je nasprotje med odločitvijo, da je za obdobje od marca do maja 2019 dolžan kriti 50 % potreb, od novembra 2015 do februarja 2016 pa 55 % potreb, čeprav je prejemal enako nadomestilo za brezposelnost, toženka pa je bila v isti službi.

Napačna je ugotovitev o dohodkih za januar in februar 2019. Od septembra 2016 do decembra 2018 je prejemal povprečno 950 EUR, v januarju in februarju 2019 pa cca 1.000 EUR.

Odločitev o stroških je napačna, ker je k dolgotrajnosti postopka veliko prispevala toženka. O vsakih stikih, počitnicah in spanju so bili potrebni dolgotrajni pogovori na sodišču. Toženka mu je zato dolžna povrniti vsaj nekaj stroškov, ki so nastali zaradi njene samovolje in nepripravljenosti za dogovor.

5. Toženka v pritožbi zoper II., III. in V. točko izreka sodbe uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugodi toženkinemu predlogu, podredno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodba je osredotočena na »neprimernost« toženke, izostala pa je dokazno podprta ocena starševskih sposobnosti tožnika. Sodišče se ni opredelilo do dejstva, da je tožnik toženko ob predaji v prisotnosti otrok poniževal, jo zmerjal, ji kazal sredinec ipd. Ni se opredelilo do tega, kako otroka doživljata njegovo zmanjšano kapaciteto za obvladovanje neprijetnih čustev in da ob neizpolnitvi pričakovanj lahko postane razdražljiv in opozicionalen. Izvedenka je minimalizirala tožnikovo nasilje. V spisu je ogromno gradiva, ki izkazuje verbalne žalitve, grožnje, poniževanje in psihični pritisk na toženko. Da bi lahko dobilo celotno sliko, bi moralo pogledati kazenski spis Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII K .../2016. Gre sicer predvsem za problematičen odnos med pravdnima strankama, vendar pa je treba tožnikov negativni odnos do toženke presojati tudi z vidika koristi za otroka, ker otroka to občutita. Sodišče se ni opredelilo do dejstva, da tožnik ne upošteva želja in interesov otrok glede interesnih dejavnosti, letovanj in s tem povezane socializacije otrok. Za vse to je v celoti skrbela in še skrbi toženka, tožnik pa jo celo prijavlja za kršitev stikov v času, ko je otrok na letovanju. Ali se tožnik kdaj pogovori z otrokoma o njunih željah, potrebah, interesih? Nasprotno je toženka dobra in skrbna mama, ki se veliko posveča otrokoma, se z njima pogovarja in dogovarja ter mnogokrat usliši njune želje. Zelo skrbi za socialno vključenost obeh otrok v družbo in njuno čim večjo samostojnost. Toženka si ves čas prizadeva, da otroka zaradi njene bolezni ne bi bila prikrajšana in ju ne obremenjuje z dodatno pomočjo. Doma opravljata le naloge, primerne svoji starosti. Izvedenka se je pogovorila z otrokom v starosti sedem let, sedaj pa je sin star devet let. Zato je bil njen predlog za neformalni pogovor z otrokom in pridobitev dopolnitve mnenja utemeljen. Ne drži, da oba starša poskrbita za šolske obveznosti. Sin je ob razširitvi stikov pristopil do nje in jo v strahu vprašal, če bosta lahko še vedno delala za šolo. To nenazadnje kaže na to, kje ima otrok varno zavetje, kje lahko izrazi mnenje, kje je slišan. Navedeno je sodišče prezrlo. Ne drži, da se sin prek športa identificira z očetom. Kolo sta ga naučila voziti toženka in njen oče; sama poskrbi za vključitev v zimovanja in letovanja in jih plača. Le izvedenec pedopsihiater bi lahko podal verodostojno mnenje o vplivu materine bolezni na psihično stanje sina. Spregledana je ugotovitev izvedenke, da je primarni objekt navezanosti za oba otroka mati. Z mnenjem, da ima na dolgi rok prednost oče, je izvedenka presegla svojo nalogo. Bistveno je, kaj je sedaj. Prognoza bolezni je nepredvidljiva. Od začetka postopka bolezen ni napredovala. Sodišče se ni opredelilo do mnenj CSD z dne 9. 12. 2015 in 9. 2. 2016. Meni, da je diskriminirana na podlagi svojega zdravstvenega stanja. Ko ne bo več zmogla, bo prva, ki bo prosila za pomoč in predlagala ustrezne spremembe.

Kljub ugotovitvi o povezanosti otrok bi se moralo sodišče opredeliti do tega, kakšna je največja korist hčere glede na čustveno navezanost na mater.

Glede na ugotovitev o potrebnosti terapije z namenom izboljšanja komunikacije med pravdnima strankama bi moralo sodišče postopek prekiniti in ju napotiti na terapijo.

Mati je tista, ki poskrbi za vse zdravstvene preglede, za šolske pripomočke in obveznosti sina, za interesne dejavnosti, tečaje in letovanja, za primerna oblačila in obutev, za njuno urejenost, z njima se pogovarja, pri njej imata občutek varnosti, topline, sta slišana.

V nasprotju z mnenjem CSD z dne 10. 4. 2019 je sodišče stike razširilo na način, da otroka dodatna dva dni na teden prespita pri očetu in dodalo nočitev v petek, ko ima mati vikend stik. Gre za bistven poseg v obseg utečenih stikov in občutno razširitev časa z očetom, spregledano pa je mnenje izvedenke o postopnem večanju stikov in mnenje CSD, naj se ne posega v obstoječ režim stikov. O tem bi moralo sodišče pridobiti dopolnitev mnenja izvedenke. Dokazno podprte utemeljitve, da je sprememba stikov v največjo korist otrok, v sodbi ni. Sprememba režima stikov med tednom in vikendom je v nasprotju z ugotovitvijo v sodbi, da stiki po zadnji začasni odredbi potekajo dobro in so v korist otrok. Primernejša bi bila ureditev, ko bi se zgolj zamenjala stika v ponedeljek in sredo. Stiki z očetom naj se določijo tako, da potekajo vsak ponedeljek in sredo po šoli/vrtcu in do naslednjega dne zjutraj in vsak drugi vikend od petka po šoli/vrtcu do ponedeljka zjutraj. Ob prostih dneh se otroka predata ob 9. uri zjutraj v avli bloka na Ulici. Ureditev stikov naj se dopolni s tem, da je starš, pri katerem sta otroka na rojstni dan, dolžan drugemu staršu omogočiti telefonski stik in da starš, pri katerem je otrok, drugega starša obvesti o obisku otroka pri zdravniku in mu omogoči prisotnost pri pregledu.

Nasprotuje višini preživnine. Toženka financira vse interesne dejavnosti in vsa letovanja v okviru šole in vrtca. Otroški dodatek nameni izključno otrokoma. Tožnik na drugi strani nasprotuje dejavnostim in zanje ne prispeva.

6. Toženka ne more mimo občutka, da je bila v celotnem postopku diskriminirana zaradi svoje bolezni.

Toženka v pritožbi zoper II. točko izreka sklepa z dne 9. 5. 2019 uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Protispisna je ugotovitev, da ni predložila listin, ki bi izkazovale višino nujnih potreb otrok. Predložila je dokaze o stanovanjskih stroških, stroških šole in vrtca. Navedla je, da stroški vrtca in šole znašajo skupno 105 EUR. Glede dohodkov je zmotno upoštevan dodatek za pomoč in postrežbo, ki ni namenjen za kritje osnovnih življenjskih potreb. Stroškov, ki jih ni mogla plačati, ni konkretizirala, ker jih je že plačala. O denarnih zneskih, ki si jih je izposodila od mame, je predložila bančne izpiske. Iz teh tudi izhaja, da plačuje stroške za stanovanje, v katerem živi z otrokoma. Ne drži, da tožnik plačuje 100 EUR mesečno na račun preživnine. Resda je po naroku 5. 3. 2019 nakazal 600 EUR na računa zaostale neplačane akontacije preživnine, a odtlej ponovno ni prispeval. Dejstvo plačila bi moral dokazati tožnik. Poleg tega je bilo to plačevanje prepuščeno njegovi dobri volji.

7. Tožnik v pritožbi zoper I., III. in IV. točko sklepa z dne 12. 11. 2019 uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma ga spremeni.

Sodišče ni razumelo njegovega pomisleka v zvezi z omejitvijo šolskih počitnic na čas od ponedeljka do petka. Ker obstaja realen in utemeljen sum, da skuša toženka v imenu "bolezni" izigravati začasno odredbo in odločitev sodišča glede skrbništva, bi bilo treba ta del stikov natančneje opredeliti. Zato bi bilo treba dodati, da se v primeru odpadlega stika ta nadomešča in da do stika ali počitnic ne pride le v primeru, če je otrok hospitaliziran.

Odločitev o zavrnitvi predloga za izrek denarne kazni je zmotna. Ker ni imel možnosti izreči se o vlogi toženke, s katero je odgovorila na predlog, je podana bistvena kršitev določb postopka. Razlog za neupoštevanje začasne odredbe bi bila lahko le hospitalizacija ali hujša bolezen otroka, ne pa praznovanje rojstnega dne. Ko starša nista več skupaj in je stopnja konflikta med njima visoka, se morata potruditi, da otrokom razložita, zakaj potekajo stiki tako, kot potekajo in da se je tega treba držati tudi takrat, ko bi otroci raje počeli kaj drugega kot šli k staršu na stik. Razlog načrtovanja rojstnega dne ne more biti opravičljiv razlog za neupoštevanje začasne odredbe. Ni nesporno, da je toženka predhodno že poslala vabila. Sin mu je povedal, da bo rojstni dan pri mamici praznoval 26. 9. in to je tožnik upošteval. Razlog, da je imel tega dne karate, je zavajajoč. Rojstni dan s prijatelji bi nenazadnje lahko praznoval tudi pri njem. Začasna odredba je pričela učinkovati z njeno seznanitvijo, kar je bilo pred storjeno kršitvijo.

8. Toženka v pritožbi zoper II. točko sklepa z dne 12.11. 2019 uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in začasno odredbo razveljavi, podredno pa, naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ker v sklepu ni obrazložen zadosten razlog za izdajo začasne odredbe niti nujnost spremembe utečenih stikov, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ni v korist otrok, da se režim stikov tako pogosto menja, niti da se v tako kratkem času povečajo stiki z očetom in zmanjšajo stiki z materjo. Izvedenka je predlagala postopno širjenje stikov. Otroka sta zmedena in toženko sprašujeta, zakaj sta zdaj z njo manj časa. Sodišče ni opravilo predlaganega razgovora s sinom, čeprav je star že devet let in lahko izrazi svoje mnenje tako glede interesnih dejavnosti, popoldanskega dela za šolo, čustvene navezanosti na mamo in obsega stikov. Premajhen pomen je bil dan čustveni navezanosti predvsem hčerke na mamo, kar je izpostavila tudi izvedenka. V zadnjem času se dogaja, da hči raje prespi pri očetovi mami kot pri očetu. Razloge za to bi bilo treba bolj temeljito raziskati. Potrebno bi bilo dobiti dodatno mnenje izvedenke oziroma postaviti novega izvedenca klinične psihologije. Sodišče se ni opredelilo do njene navedbe, da je tožnik tisti, ki je povzročal konfliktne situacije, se neprimerno vedel do toženke in jo poniževal, sama pa se je vedno trudila vesti mirno in ostati tiho. Niso navedeni razlogi, da ob predajah v šoli oziroma vrtcu sobotna predaja poteka v avli bloka. Ker niso navedeni razlogi, zaradi katerih bi bila izdaja začasne odredbe nujna za preprečitev težko nadomestljive škode, je treba začasno odredbo razveljaviti.

Da sta otroka vse obveznosti opravila pri njej, bi otroka povedala v neformalnem razgovoru. Njegova izvedba je zato nujna. Če bi bila otroka v ponedeljek in sredo z očetom, v torek in četrtek pa z materjo in nato izmenično vsak vikend od petka do ponedeljka pri vsakem od staršev, bi bila porazdelitev stikov enakovredna. Otroka jo sprašujeta, kaj je narobe, da sta z njo en dan manj. Sin bi ob torkih lahko obiskoval karate, kar si zelo želi. Taka ureditev bi bila potrebna z vidika čustvene navezanosti otrok na mater.

9. Pravdni stranki v odgovorih na pritožbe nasprotne stranke predlagata njihovo zavrnitev.

10. Pritožbe zoper sklepe niso utemeljene. Tožnikova pritožba zoper sodbo je delno utemeljena. Toženkina pritožba zoper sodbo ni utemeljena.

O toženkini pritožbi zoper sklep z dne 9. 5. 2019

11. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženkin predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se tožniku naloži plačilo preživnine za otroka pravdnih strank. Toženka je predlog utemeljevala s trditvami, da ima manjše dohodke od tožnikovih, da otroka pravdnih strank preživlja sama in ker tega ne zmore, si denar izposoja od staršev, ter da je oče od marca 2016 do oktobra 2018 prispeval, kasneje pa ne več.

12. Stališče v izpodbijanem sklepu, da ni verjetno izkazano, da bi bilo ogroženo nujno preživljanje otrok, temelji na ugotovitvah, - da je tožnik v skladu z dogovorom, sprejetim na naroku 17. 2. 2016, prispeval do oktobra 2018, za naprej pa prepričljivo pojasnil, zakaj ni mogel, in da je v marcu 2019 nakazal 600 EUR za nazaj, - da toženka do izdaje izpodbijanega sklepa ni zatrjevala, da tožnik kasneje ne bi plačeval, - da ji je tožnik ponudil, da bi prispeval k plačilu položnic za otroka, a je toženka to zavrnila, - da otroka del časa (sedaj že polovico) preživita pri tožniku in ima zato stroške s preživljanjem tudi on, - da toženka ni konkretizirala stroškov, ki jih zaradi izpadlega tožnikovega plačila ni mogla plačati, niti ni predložila dokazil, da si je denar sposodila od staršev.

13. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je ureditev preživljanja med postopkom potrebna le tedaj, ko je verjetno izkazano, da je ogroženo nujno preživljanje otrok. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o zmotnosti odločitve.

14. Sodišče je odločilo na podlagi navedb, ki jih je toženka podala v začasni odredbi in do izdaje izpodbijanega sklepa. Dokazi o stanovanjskih stroških, stroških šole in vrtca ter bančni izpiski so bili predloženi kasneje. Ugotovljeno dejansko stanje je tudi pravilno ovrednoteno. Glede na to, da tožnik prispeva k stroškom šole in vrtca, vse ostale vrste stroškov pa nastajajo tudi tedaj, ko sta otroka pri njem, in da toženka ni izkazala, da bi nastajali še kakšni drugi nujni stroški, pritožbeni očitki o zmotnosti odločitve niso utemeljeni.

O tožnikovi in o toženkini pritožbi zoper sodbo O zaupanju otrok v varstvo in vzgojo očetu

15. Odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo očetu temelji na ugotovitvah, - da je sin pravdnih strank ob izdaji sodbe star osem let in pol in obiskuje 3. razred osnovne šole, hči pa štiri leta in pol in obiskuje vrtec, - da imata oba starša zagotovljene ustrezne bivanjske in finančne pogoje, - da sta oba otrokoma naklonjena in želita podpreti njun nadaljnji razvoj, - da imata oba težave na čustvenem področju, pri obvladovanju čustveno zahtevnih situacij in posledično pri vzpostavljanju globljih medčloveških kontaktov, - da ima oče težave pri soočanju s kompleksnimi, čustveno zahtevnimi situacijami, kamor sodijo tudi težave v medosebnih odnosih, in zmanjšano sposobnost za obvladovanje neprijetnih čustev, zaradi česar se lahko v tovrstnih situacijah umakne v pasivno vlogo in naivno pričakuje rešitev od drugod, ob neizpolnitvi pričakovanj pa lahko postane razdražljiv in opozicionalen, nima pa potez, ki bi kazale stopnjevano izraženo agresivnost ali impulzivnost, - da mater pri izvajanju starševske vloge ovira prizadetost in težave, ki izvirajo iz bolezni multiple skleroze, da ovire, ki izvirajo iz telesnih prikrajšanj, zaenkrat premaguje z dobro organizacijo pomoči drugih, predvsem očeta, prostovoljcev in različnih strokovnih služb, in da ima zaradi blago oškodovanih izvršilnih sposobnosti (kot posledice bolezni) težave pri načrtovanju, predvidevanju in postavljanju prioritet, kar se v povezavi z drugimi stresnimi dejavniki kaže v stopnjevani impulzivnosti, razdražljivosti in slabši organiziranosti, da so posledica tega spori z okolico (bivšim partnerjem, očetom) in stopnjevana potreba po kontroli in skrbi za varnost in zdravje otrok, - da mati prepoznava in sprejema določeno mero gibalne oviranosti (a njihov pomen minimizira), zanika pa povezavo med lastnim čustvovanjem in boleznijo, kar ji preprečuje, da bi pri otrocih ustrezno prepoznala občutke ob spremljanju in sprejemanju sprememb, ki jih napredovanje njene bolezni prinaša zanju, in jima nudila potrebno podporo pri soočanju z njimi, - da so pri materi poleg potencirane skrbi za zdravje otrok izkazani tudi potencirano nezaupanje do očeta, da bo ustrezno poskrbel za šolske obveznosti (pri čemer ne drži, da je bila skrb za šolske obveznosti le na materi), in težave pri upoštevanju dogovorov v zvezi z izvrševanjem stikov, - da je pri otrocih prisotna čustvena stiska, ki je izrazitejša kot pri vrstnikih in je vezana na domačo situacijo, da je pri sinu močno izražena zmožnost samonadzora in odložitve zadovoljitve potreb, ki je posledica materine oviranosti in očetove odsotnosti, in da je bistveno večkrat kot vrstniki v situaciji, ko se čuti dolžnega poskrbeti za mater, in si s tem nalaga breme, ki presega njegove zmožnosti, - da sta otroka med seboj povezana, - da je komunikacija med staršema vzajemno konfliktna, neustrezna in neprimerna in da se o določenih zadevah v zvezi z otrokoma, ki so sicer pomembne, ne pogovarjata (npr. o vključitvi otrok v zunajšolske dejavnosti), - da bi starša potrebovala resno terapevtsko obravnavo.

16. Pritožbeni očitki o zmotnosti navedene odločitve niso utemeljeni. Neutemeljen je očitek, da sodišče ni ovrednotilo očetovih starševskih sposobnosti. Sodišče se resda ni izrecno ukvarjalo s celotno komunikacijo med pravdnima strankama med postopkom in izven njega, ugotovilo pa je, da je ta vzajemno konfliktna, neustrezna in neprimerna. Iz pritožbenih navedb ne izhaja, da bi vpogled v kazenski spis privedel do drugačnih ugotovitev. Ni namreč vzbujen dvom o pravilnosti ugotovitev o pomanjkljivostih vsakega od staršev pri soočanju s čustveno zahtevnimi situacijami, ki se posledično izražajo v njuni komunikaciji. Sodišče ni spregledalo, da tovrstna komunikacija otrokoma ni v korist. Pravilno je prepoznalo, da bi bilo v korist otrok, če bi se starša vključila v terapevtsko obravnavo, s pomočjo katere bi izboljšala medsebojno komunikacijo in bi v medsebojnih stikih, ki sta jih glede na to, da sta še vedno starša skupnih otrok, dolžna ohranjati, ravnala tako, da bi pri otrocih sooblikovala pozitivno podobo o drugem staršu (in hkrati tudi o sebi). Dejstvo, da je za prostočasne dejavnosti otrok med postopkom skrbela mati, še ne pomeni, da oče ne zmore prepoznati želja otrok in njunih talentov in zanju poskrbeti tudi na tem področju. V sodbi je tudi ugotovljeno, da se starša med postopkom nista zmogla dogovoriti o interesnih dejavnostih. Skrb za to področje med postopkom je zato bolj verjetno posledica tega kot pa očetove nezmožnosti, da ustrezno poskrbi za ta vidik razvoja otrok. Podobno velja za skrb za šolo, za zdravje in za siceršnjo urejenost otrok. V postopku ni bilo ugotovljeno, da tedaj, ko sta bila otroka pri njem, oče zanju ne bi dovolj dobro poskrbel. 17. Iz izpodbijane sodbe ne izhaja dvom o tem, da si mati v največji možni meri prizadeva za korist otrok, da sta otroka nanjo navezana in da je materina skrb zanju pomembna. Pogovor z otrokom za potrditev teh dejstev zato ni bil potreben. Navedeno pa še ne vzbuja dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja, da se sin bistveno večkrat kot vrstniki čuti dolžnega poskrbeti za mater in da je to breme zanj pretežko. Tu ne gre za pomoč pri domačih opravilih, ampak za otrokovo doživljanje materine bolezni in z njo povezanih prikrajšanj. V povezavi z ugotovitvijo, da toženka pri otrocih ne zmore prepoznati potrebe po soočanju z občutki ob njeni bolezni, je prepričljiva tudi ugotovitev, da otrok prevzema nase breme, ki ga pri devetih letih ne zmore nositi. Ni izkazano, da ugotovitev navedenih dejstev ne sodi na področje klinične psihologije. Ker ni podan dvom o pravilnosti mnenja, ni bila potrebna izvedba dokaza z izvedencem pedopsihiatrije.

18. Izvedensko mnenje, da mati predstavlja primarni objekt navezanosti za otroka, ne more biti odločilno. Gre za vez, ki izhaja iz prvega obdobja otrokovega življenja in ko skrb za otroka običajno prevzame mati (tako je bilo tudi v tem primeru), navedeno pa ne pove ničesar o tesnosti stika med otrokoma in očetom.

19. Neutemeljeno je pritožbeno stališče o nepomembnosti ugotovitve, da je z zaupanjem očetu zagotovljena tudi dolgoročna korist otrok. Navedeno ne pomeni, da sodišče ni izhajalo iz ugotovitev o sedanjem stanju stvari. Sodba tudi ne temelji na ugotovitvah o predvidenem poteku bolezni. Sodišče je odgovorilo na toženkine navedbe o možnostih zdravljenja bolezni, po ugotovitvi, da ni pričakovati izboljšanja stanja, pa je izhajalo iz sedanjega stanja bolezni oziroma natančneje: ugotovitve, pomembne z vidika materinih starševskih sposobnosti, je temeljilo na sedanjem stanju stvari. Pravilno je ravnalo tudi s tem, ko je to stanje ocenilo z vidika koristi otrok v celotnem obdobju odraščanja.

20. Neutemeljen je očitek o pritožničini diskriminaciji. Sodišče se je osredotočilo na največjo korist otrok in odločitev o zaupanju temeljilo na presoji, kaj je najbolje za otroke, ter starševske sposobnosti matere in očeta presojalo s tega vidika. Vse ugotovitve o materinih starševskih sposobnostih niso povezane z njeno invalidnosti. Tiste relevantne okoliščine, ki izvirajo iz materine invalidnosti, je sodišče skrbno pretehtalo v povezavi s koristjo otrok.

21. Mnenji CSD, na kateri se sklicuje pritožnica, sta bili podani v začetku postopka. Kasneje je bil izveden dokaz z izvedenci s področij klinične psihologije, nevrologije in psihiatrije, ki so svoja mnenja temeljili na bolj podrobnih ugotovitvah in so bila posledično tudi mnenja znatno bolj natančna in obrazložena. Zgolj zato, ker se sodba do mnenj CSD ni izrecno opredelila, zato ni podana bistvena kršitev postopka.

22. Neutemeljen je očitek, da bi moralo sodišče prekiniti postopek in starša napotiti na terapevtsko svetovanje. Vključitev staršev v program družinske terapije predstavlja eno od oblik pomoči države, kadar se ugotovi, da starša ne zmoreta sama poskrbeti, da otrok ne bo ogrožen (170. člen v zvezi s 157. členom Družinskega zakonika). Sodišče je ocenilo, da starša zmoreta poskrbeti za otroka, pritožnica pa tej ugotovitvi ne nasprotuje.

O stikih med otrokoma in materjo

23. Z izpodbijano sodbo so stiki med otrokoma in materjo določeni - vsak ponedeljek in četrtek, ko ju mati prevzame v šoli in vrtcu in ju naslednji dan pripelje nazaj, - vsak drugi vikend od sobote zjutraj do ponedeljka zjutraj, - izmenjaje z očetom jesenske, zimske in prvomajske počitnice ter božične in novoletne praznike izmenjaje, - približno polovico poletnih počitnic.

24. V izpodbijani sodbi je še določeno, da se med šolskimi počitnicami, prazniki in poletnimi počitnicami redni stiki ne izvajajo in da ostale proste dni v letu otroka preživita s tistim staršem, pri katerem sta glede na reden tedenski potek stikov, da v primeru bolezni otrok ostane pri tistem od staršev, pri katerem tisti dan je, da ta starš koristi morebitni dopust za nego otroka in da si morata starša predati potrebna zdravila in napotke, in uredilo telefonske stike med otrokoma in starši. 25. Ni podan dvom o ustreznosti odločitve, da se šolske počitnice štejejo od ponedeljka do petka. Resda bo v primeru, ko bodo počitnice tekle po vikendu, v katerem bosta otroka pri očetu, to pomenilo, da bosta v petek k očetu prišla le prespat, vendar pa taka ureditev hkrati pomeni večjo ustaljenost glede posameznih stikov – stiki med vikendom potekajo po svojem redu, stiki med počitnicami pa po svojem.

26. Ni utemeljen tožnikov pritožbeni očitek o nasprotju med sedmo in osmo alinejo odločitve o stikih. Jasno je določeno, da se dnevni in vikend stiki med šolskimi počitnicami in tistimi prazniki, med katerimi so stiki posebej urejeni, ne izvajajo, med ostalimi dela prostimi dnevi pa se izvajajo. Upoštevaje 2. člen Zakona o praznikih in dela prostih dnevih so dela prosti dnevi, ki niso zajeti v posebni ureditvi stikov, le velika noč in velikonočni ponedeljek ter binkoštna nedelja.1 Za te velja običajna tedenska ureditev stikov.

27. Neutemeljen je očitek o bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče ni opredelilo do sodne poravnave o poteku stikov na hčerin rojstni dan. Šlo je za dogovor, sklenjen med pravdnima strankama za čas postopka. Preživljanje božično-novoletnih praznikov je v sodbi urejeno in odločitev o izmeničnem preživljanju pri enem in drugem staršu obrazložena. Dejstvo, da se sodba ni posebej izrekla o enem od teh dni, četudi gre za rojstni dan hčere, še ne predstavlja ovire za preizkus njene pravilnosti in zakonitosti.

28. Neutemeljen je pritožnikov očitek o premalo natančni opredelitvi stikov za primer otrokove bolezni. Ker gre za izjemo od običajnega prehajanja otrok od enega starša k drugemu, je primere, ko otrok zaradi bolezni ne gre k drugemu staršu, treba razlagati omejujoče. Iz izreka tako dovolj določno izhaja, da do prehajanja ne pride le tedaj, ko bi bilo to za otroka ali okolico ogrožajoče. 29. Posega v odločitev o stikih ne zahtevajo niti toženkini pritožbeni pomisleki. Stiki med otrokoma in materjo so obsežni. Ni izkazan dvom, da se po postopnem povečevanju nočitev deklice pri očetu in sploh stikov med očetom in obema otrokoma otroka ne bi zmogla privaditi na obseg in potek stikov, kot je določen v sodbi. Dodatno izvedensko mnenje o tem zato ni bilo potrebno.

30. Sodišče se je izreklo o telefonskih stikih med otrokoma in starši. Uporabljeni izraz "po potrebi" vključuje tudi telefonski klic starša na otrokov rojstni dan. Nepotrebna je tudi izrecna zapoved, da mora starš drugega starša obvestiti o obisku otroka pri zdravniku in mu omogočiti navzočnost pri pregledu. Resnejše odločitve v zvezi z zdravljenjem otrok starša sprejemata soglasno. Kolikor gre za manj resna obolenja, pa zadostuje v izreku sodbe določena obveznost, da sta si starša dolžna predati zdravila in napotke za zdravljenje ter se držati predpisane terapije.

O očetovi preživninski obveznosti za obdobje od vložitve tožbe do izdaje sodbe

31. Utemeljeno je pritožnikovo stališče, da je dolžan prispevati od toženkine vložitve tožbe, tj. od 13. 11. 2015. 32. Neutemeljen je tožnikov očitek, da bi moralo sodišče upoštevati, da se je moral izseliti in si življenje urediti na novo ter da mu toženka ni izročala stvari, potrebnih za otroka. Okoliščine v zvezi z ureditvijo svojega stanovanja ne vplivajo na njegovo dolžnost preživljanja in ne zmanjšujejo potreb otrok. Glede na majhen obseg stikov v obdobju od novembra 2015 do februarja 2016 je sodišče za to obdobje stroške za oblačila in obutev utemeljeno upoštevalo med potrebami otrok. Na odločitev tudi ne more vplivati morebitna ugotovitev, da se pritožnik ni strinjal s tem, da sta otroka v prvem obdobju večino časa preživela z materjo. Morebitnih plačljivih storitev za hčer sodišče v tem obdobju ni ugotovilo. Dejstvo, da sta starša za otroka tudi potem, ko sta del časa preživela z enim in del z drugim, poskrbela tako, da sta vsak posebej kupila potrebne stvari, pa je v izpodbijani sodbi upoštevano (in teh stroškov niti pri enem niti pri drugem staršu ni upoštevalo kot skupnih stroškov preživljanja). Ugotovljene potrebe otrok ne odstopajo od običajnih potreb otrok v starosti sina in hčere pravdnih strank. Ker ni izkazano, da bi na obseg potreb vplivalo dejstvo, da je sodišče kot izhodišče vzelo toženkine – in ne tožnikovih – navedb, ni pomembno, ali so bile toženkine navedbe bolj življenjske. Pravilno je pritožbeno stališče, da pomoč tožnikovih in toženkinih staršev pri preživljanju ne more privesti do sklepa, da sta starša dolžna otrokoma zagotavljati višji standard, kot ga omogočajo njuni dohodki, vendar pa ni izkazano, da bi sodišče upoštevalo te prispevke na tak način.

33. Utemeljen je očitek o zmotnosti ugotovitve, da je tožnik ves čas brezposelnosti prejemal denarno nadomestilo. Kot izhaja iz listin, prebranih v dokaznem postopku, je utemeljena njegova trditev, da v januarju in februarju 2016 ni prejemal nadomestila in zato ni podlage za odločitev, da nosi večji delež preživninskega bremena kot toženka. Upoštevaje primerljivost dohodkov staršev v novembru in v decembru 2015 je utemeljeno tudi stališče o enakomerni porazdelitvi preživninskega bremena v teh dveh mesecih. Niti ugotovitve v sodbi niti procesno gradivo pa ne utemeljujejo pritožbene trditve, da je tedaj že plačeval akontacijo preživnine. Pritožnik nadalje utemeljeno uveljavlja zmotnost ugotovitev o dohodkih v obdobju od oktobra 2016 do decembra 2018 (kot izhaja iz listin, je tedaj prejemal 950 EUR in ne 1.060 EUR, kot je ugotovljeno v sodbi), vendar pa navedeno ne vpliva na pravilnost odločitve o porazdelitvi preživninskega bremena v tem obdobju.

34. Ne glede na to, ali je hči v letu 2016 preživljala počitnice tudi s tožnikom, je strošek za počitnice pravilno vključen v okvir hčerinih potreb, h pokritju katerih sta dolžna prispevati oba starša. Resda ni izkazano, da je hči v letu 2016 in 2017 obiskovala interesne dejavnosti, a pritožnik ni izkazal, da bi bil strošek, ovrednoten skupaj s stroškom za počitnice v višini 20 EUR mesečno, previsok.

35. Glede na utemeljene pritožbene očitke v povezavi z ugotovitvami o obsegu potreb otrok je tožnik na račun preživnine za hčer za november 2015 dolžan plačati 100 EUR (namesto 189 EUR), za december 198 EUR (namesto 218 EUR), za januar in februar 2016 pa po 125 EUR (namesto po 137 EUR); na račun preživnine za sina je za november 2015 dolžan plačati 90 EUR (namesto 189 EUR), za december 2015 172 EUR (namesto 189 EUR), za januar in februar 2016 pa po 109 EUR ( namesto po 120 EUR).

O materini preživninski obveznosti

36. Odločitev o višini materine preživninske obveznosti za obdobje od izdaje sodbe temelji na ugotovitvah o tem, za katere potrebe otrok je dotlej poskrbela mati in za katere oče, v prisojenem denarnem znesku pa so ovrednotene le redne dnevne potrebe otrok za presežek dni, ki jih otroka v enem mesecu preživita z očetom v primerjavi z materjo. Utemeljen je tožnikov pritožbeni očitek o zmotnosti navedene odločitve.

37. Drugače kot v preteklem obdobju, ko sta starša za otroka skrbela skupno in je za otroka poskrbel tisti od staršev, pri katerem sta dejansko bila, je po izdaji sodbe, po kateri sta bila otroka zaupana v varstvo in vzgojo očetu, treba materin prispevek k preživljanju otrok določiti na podlagi ovrednotenja potreb vsakega od otrok2 in preživninskih zmožnosti vsakega od staršev (189. člen DZ) in ga izraziti v denarju. Preživnina se namreč praviloma plačuje v denarju. Izjema velja le za primere, ko se starša dogovorita drugače ali ko plačilo preživnine v denarju ni mogoče.3 Ugotovljena dejstva v obravnavani zadevi ne utemeljujejo nobene od njiju.

38. Poleg tega je pri ovrednotenju potreb treba upoštevati vse otrokove potrebe. Utemeljeno je sicer sodišče upoštevalo dejstvo, da bosta otroka velik del časa preživela pri materi in bo tedaj ona poskrbela za njune dnevne potrebe.4 Ne glede na to je položaj drugačen kot v obdobju do izdaje sodbe. Stroški, povezani s šolo in vrtcem, stroški za interesne dejavnosti otrok se na primer krijejo iz preživnine, med postopkom pa je zanje poskrbela mati. Podobno velja za strošek za obleko in obutev. Potem ko bodo ugotovljene potrebe otrok in ovrednoten delež, ki ga je dolžan prispevati vsak od staršev, bo za pravilno razporeditev preživninskega bremena treba še ugotoviti, kateri stroški zaradi bivanja pri materi ne bodo nastajali očetu in bodo zato zmanjševali materino preživninsko obveznost.5

39. Utemeljen je po navedenem pritožnikov očitek, da v sodbi ni denarno ovrednoten obseg potreb vsakega od otrok in da je zaradi zmotnega razumevanja določb DZ o določitvi preživnine dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

O stroških postopka

40. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o materini preživninski obveznosti ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je zaradi tega treba to odločitev razveljaviti, je treba razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka. Odgovor na pritožbene očitke zoper to odločitev zato ni potreben.

O tožnikovi in o toženkini pritožbi zoper sklep z dne 12. 11. 2019 Glede odločitve v zvezi s stiki

41. V izpodbijanem sklepu je jasno obrazložena potreba po določitvi trajnejšega in celovitega okvira za prehajanje otrok od enega k drugemu staršu (9. točka obrazložitve). Neutemeljen je tudi toženkin očitek, da sodišče ni obrazložilo razlogov za spremembo režima, ki je veljal po začasni odredbi, izdani 9. 5. 2019. Sodišče je navedlo, da je bilo prehajanje otrok od enega k drugemu staršu smiselno določiti na enak način, kot je določen s sodbo. Glede na to, da po začasnih ureditvah, ki so veljale pred izdajo sodbe, ni bilo urejeno celoletno obdobje (ob upoštevanju vseh počitniških in dela prostih dni), ne drži pritožbeni očitek, da ni bilo potrebe po odmiku od nazadnje izdane začasne odredbe. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

42. Neutemeljeni so tudi toženkini pritožbeni pomisleki o predolgem obdobju, ki ga otroka tedensko preživita z očetom. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da bosta na podlagi izpodbijane odločitve otroka približno enako časa preživela z vsakim od staršev in da bo tudi hči lažje prebrodila morebitno pogrešanje drugega starša. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o zadostnosti in pravilnosti teh razlogov.

43. Tudi z ostalimi pritožbenimi navedbami toženka uveljavlja neustreznost razporeditve časa, ki ga otroka preživita z vsakim od staršev. Namen začasne odredbe je le v preprečitvi ogroženosti otroka, optimalna ureditev stikov pa je stvar končne odločbe. Ni dvoma, da ureditev, določena z začasno odredbo z dne 10. 7. 2019, določa predvidljiv okvir in s tem preprečuje konflikte staršev v zvezi s časom, ki ga bo vsak od njiju preživel z otrokoma. Z navedbami, da bi bil drugačen red prehajanja otrok med staršema ustreznejši, bi zato pritožnica lahko uspela le, če bi izkazala neustreznost ureditve po sodbi, kar pa – kot izhaja iz gornje obrazložitve – ni primer.

44. Iz enakih razlogov so neutemeljeni tudi tožnikovi pritožbeni predlogi o nujnosti nekaterih sprememb v ureditev stikov, kot je določena (s sodbo in) z začasno odredbo.

Glede predloga za izrek denarne kazni toženki

45. Očitek o kršitvi pravice do izjave ni utemeljen. Tožnik se je izrekel o toženkinem odgovoru na njegov predlog, navedbe v toženkinem odzivu na njegov odziv pa niso bile podlaga izpodbijani odločitvi.

46. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti presoje v izpodbijanem sklepu, da glede na prehodno obdobje med dvema začasnima odredbama in glede na to, da so priprave na praznovanje s sinovimi prijatelji pri materi stekle pred vročitvijo nove začasne odredbe toženki, izrek denarne kazni ne bi bil utemeljen. Pritožbeno sodišče se strinja, da bi toženka lahko ravnala bolj preudarno in drugače, a je ob ugotovitvi v sodbi o nezmožnosti obeh strani za konstruktivno dogovarjanje sprejeta odločitev ustrezna.

47. Na mestu je bilo tudi opozorilo sodišča prve stopnje, navedeno v 23. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

O sprejeti odločitvi

48. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče (1) pritožbe pravdnih strank zoper sklepe zavrnilo in izpodbijane sklepe potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), (2) tožnikovi pritožbi zoper sodbo delno ugodilo in odločitev o preživnini za obdobje od vložitve tožbe do izdaje sodbe spremenilo, kot izhaja iz izreka te odločitve, odločitev o preživninski obveznosti od izdaje sodbe dalje in posledično o stroških postopka pa razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Sodišče bo moralo ugotoviti obseg potreb vsakega od otrok (ob upoštevanju preživninskih zmožnosti staršev) in nato ponovno odločiti o višini materinega prispevka. Ker dokazno gradivo, ki ga je zbralo, še ni bilo ocenjeno s tega vidika, gre pa za samostojno odločitev, ki ureja razmerje med pravdnima strankama tudi v bodoče, je zaradi uresničitve pravice do pravnega sredstva ustreznejša vrnitev v novo odločanje na prvo stopnjo. Sodišče naj oceni, ali lahko navedeno stori na podlagi zbranega procesnega gradiva ali pa je pred odločitvijo o potrebnih dejstvih smiselno izvesti novo glavno obravnavo.

49. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep/odločbo je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep/odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Dela prosti dnevi so prazniki (1. in 2. januar, 8. februar, 27. april, 1. in 2. maj, 25. junij, 1. november in 26. december) in drugi dela prosti dnevi (velikonočna nedelja in ponedeljek, binkoštna nedelja, 15. 8., 31. 10. in 25. 12.). 2 Zakon primeroma našteva stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (drugi odstavek 189. člen DZ). 3 Da gre za utrjeno stališče sodne prakse, glej odločbe VS RS II Ips 307/2007 z dne 24. 5. 2007, II Ips 860/2008 z dne 25. 9. 2008 in II Ips 323/2011 z dne 16. 10. 2014. 4 Tako tudi sklep VS RS II Ips 345/2016 z dne 9. 2. 2017. 5 Podobno lahko velja tudi za počitnikovanje. Tako sodba VS RS II Ips 114/2018 z dne 21. 6. 2018.