Jedro

Stranke vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi ugovora o pravnomočno razsojeni stvari nasprotnih udeležencev, kljub temu da je sodišče o ugovoru odločilo s posebnim sklepom ni takšen. Z izpodbijanim procesnim sklepom je sodišče odločilo, da je sojenje dopustno, ker ni podana negativna procesna predpostavka, ki bi onemogočala meritorno odločanje, ne pa o glavni stvari.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo ugovor druge in tretje nasprotne udeleženke ter zakonitega udeleženca (v nadaljevanju nasprotni udeleženci), da gre za že pravnomočno razsojeno stvar.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnih udeležencev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper izpodbijani sklep nasprotni udeleženci vlagajo predlog za dopustitev revizije. Navajajo, da je predlog dovoljen. Po prvem odstavku 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) velja, da je revizija dovoljena zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zakon ne zahteva, da bi se s sklepom postopek končal v celoti in prav glede glavne stvari; zadostuje , da se konča glede določenega pomembnega vsebinskega sklopa odločanja. Sklep o zavrnitvi ugovora o pravnomočni stvari je primerljiv s sklepom o pravnomočni zavrnitvi ali zavrženju predloga za obnovo postopka, vmesno sodbo o podlagi tožbenega zahtevka ali delno sodbo in sodbo, s katero sodišče odloči o vmesnem ugotovitvenem zahtevku. Stranka s svojim ugovorom o pravnomočno razsojeni stvari uresničuje svojo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS oziroma interes, da ne bo ponovno deležna časovno in čustveno obremenjujočega postopka o isti stvari, in interes, da lahko zaupa v vsebino pravnomočne odločitve o isti stvari. Če nasprotni udeleženci nimajo možnosti doseči revizijskega preizkusa izpodbijanega sklepa, so z vidika enakosti orožij v bistveno slabšem položaju kot tožnik, ki bi imel v primeru ugoditve ugovoru in zavrženja tožbe na voljo revizijo.

4. Nasprotni udeleženci predlagajo, naj se revizija dopusti glede vprašanja: Ali sta nižji sodišči v okoliščinah konkretnega primera pravilno in zakonito zavrnili ugovor pravnomočno razsojene stvari z vidika identitete spora in objektivnih meja pravnomočnosti predhodnih pravnomočnih sodb, na katere se v tem primeru sklicujejo nasprotni udeleženci (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 482/98 z dne 3. 6. 1999, sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3278/2005-I z dne 23. 3. 2006 in sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 1215/2001 z dne 9. 10. 2007)?

5. Predlog ni dovoljen.

6. Skladno z 51. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (v nadaljevanju ZVEtL-1) je zoper pravnomočno odločbo sodišča o ugotovitvi pripadajočega zemljišča, izdano na drugi stopnji, mogoče vložiti revizijo na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek, torej ZPP.

7. Prvi odstavek 384. člena ZPP določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi ugovora o pravnomočno razsojeni stvari nasprotnih udeležencev, kljub temu da je sodišče o ugovoru odločilo s posebnim sklepom (primerjaj drugi odstavek 288. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP-1 v zvezi s 3. členom ZVEtL-1) ni takšen. Z izpodbijanim procesnim sklepom je sodišče odločilo, da je sojenje dopustno, ker ni podana negativna procesna predpostavka - pravnomočna odločitev o isti stvari -, ki bi onemogočala meritorno odločanje, ne pa o glavni stvari.

8. To pomeni, da sodišče z izpodbijanim sklepom nasprotnim udeležencem ni odreklo sodnega varstva, saj bo v nadaljevanju šele odločalo o (ne)utemeljenosti predloga predlagateljice in bodo nasprotni udeleženci sodno varstvo pod pogoji iz ZPP lahko uveljavljali z morebitno revizijo zoper končno odločbo. Prav v tem se položaj nasprotnih udeležencev bistveno razlikuje od položaja predlagateljice, ki bi nastal, če bi sodišče procesnemu ugovoru nasprotnih udeležencev ugodilo in tožbo zavrglo - postopek bi bil v tem primeru končan. Primerjava z vmesno in delno sodbo ter sodbo o vmesnem ugotovitvenem zahtevku pa ni na mestu že zato, ker se o podlagi tožbenega zahtevka, enem od zahtevkov oziroma delu posameznega zahtevka in o vmesnem ugotovitvenem zahtevku odloča s sodbo, ne pa s sklepom.

9. Odločbe v zvezi s predlogom za obnovo postopka, na katere se sklicujejo nasprotni udeleženci, ne obravnavajo primerljivega pravnega položaja, saj je v primeru, ko je predlog za obnovo zavrnjen ali zavržen, obnovitveni postopek zaključen. Ponuja pa se primerjava z bistveno podobnim pravnim položajem, ki nastane, kadar sodišče predlogu za obnovo postopka ugodi - na podlagi sklepa o dovolitvi obnove postopka sodišče tedaj vnovič vsebinsko odloča o zadevi in izda novo odločbo. Po ustaljeni sodni praksi revizija, ko je predlogu za obnovo postopka ugodeno, ni dovoljena.1

10. Dejstvo, da bo revizija mogoča šele zoper končno odločbo, ne pomeni posega v pravico nasprotnih udeležencev do sodnega varstva niti kršitve načela enakosti, saj za razlikovanje med konkretnim pravnim položajem in primeri, na katere se sklicujejo nasprotni udeleženci, kot že pojasnjeno, obstajajo stvarni, iz narave stvari (tj. izpodbijanega sklepa) izhajajoči in utemeljeni razlogi.

11. Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 v zvezi s 3. členom ZVEtL-1).

12. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 v zvezi s 3. členom ZVEtL-1).

1 Primerjaj II Dor 211/2021 z dne 21. 7. 2021, II Ips 486/92 z dne 17. 3. 1993, II Ips 76/2001 z dne 20. 4. 2001, II Ips 497/2002 z dne 17. 4. 2003.