Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožniku plačati znesek 270.000,00 EUR z obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka.
2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Toženec v predlogu za dopustitev revizije trdi, da tožnik neupravičeno zahteva ugoditev dajatvenemu tožbenemu zahtevku na podlagi iste posojilne pogodbe, kot v Albaniji, še od slovenskega sodišča. Navaja, da je že albansko sodišče (na podlagi vsebine posojilne pogodbe in z uporabo merodajnega prava) presodilo, da sta pravdni stranki dogovorili tudi pristojnost albanskega sodišča. V nadaljevanju pa trdi, da mu tožnik nikoli ni izročil 270.000,00 EUR, kot je zapisano v sporni posojilni pogodbi, in da gre za sodbo presenečenja. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je o tožnikovi terjatvi, ki je predmet tega postopka, sploh dopustno odločati pred slovenskim sodiščem, ker je o njej odločbo že sprejelo sodišče v Albaniji in je bila na podlagi sklepa albanskega sodišča potrjena neposredna izvršljivost posojilne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama pred notarko A. A., skladno s 510. in 511. členom albanskega Zakona o civilnem postopku; (2) ali je utemeljen ugovor toženca, da slovensko sodišče ni pristojno za sojenje, ker sta se pravdni stranki s sklenitvijo posojilne pogodbe dogovorili tudi o pristojnosti albanskega sodišča; (3) ali je, če je na tožniku dokazno breme za trditve, da je tožencu posodil zahtevani znesek in če tožnik prejema celotnega zneska posojila ni uspel dokazati (kot je to bilo v konkretni zadevi), potem še vedno na tožencu (glede na okoliščine tega primera precej težje) dokazno breme, da mora dokazati, da je šlo za navidezno sklenitev posojilne pogodbe, čeprav gre v konkretnem primeru za „realni kontrakt“; (4) ali je pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je tožnik ustrezno pojasnil višino zneska posojila v pogodbi kot seštevek več že prej posojenih zneskov skupaj z obrestmi in ob upoštevanju večje vrednosti zemljišča, kot izhaja iz 27. točke obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje; in (5) ali je pri posojilni pogodbi kot realnem kontraktu treba, da pride do dejanske izročitve posojila s strani posojilodajalca posojilojemalcu, ali zadostuje za veljavnost in obstoj posojilne pogodbe, da so predmet posojila stari dolgovi posojilojemalca (dolžnika) do posojilodajalca (upnika), in ali ne gre v tovrstnem primeru za pripoznavo dolga in ne za posojilno pogodbo.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).