Jedro

Materialnopravno zmotno je stališče predlagateljice, da bi moralo sodišče ugotavljati primerno višino preživnine za posamezna obdobja. Ne gre namreč za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve ali odškodninski zahtevek, pač pa za preživninski zahtevek.

Določbo 34. člena ZNP-1, ki dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov še tudi v pritožbenem postopku, če so ti v korist otrok (ali drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase), je treba razlagati v povezavi s pravilom, da sodišče odloča po stanju na dan zaključka glavne obravnave. Dopustno je navajanje dejstev, če so ob zaključku glavne obravnave že obstajala, pa stranka zanje ni vedela, ter predlaganje dokazov, s katerimi stranka ob zaključku glavne ni razpolagala. Če se po zaključku glavne obravnave relevantne okoliščine bistveno spremenijo, je to lahko razlog za zvišanje ali znižanje določene preživnine, ne pa za spremembo glede na znane podatke pravilno dosojene preživnine. Navedb in dokazov nasprotnega udeleženca glede premoženjskega stanja in drugih dejstev ter okoliščin, nastalih po izdaji izpodbijanega sklepa, višje sodišče zato ni upoštevalo.

Glede navedb predlagateljice, da je uveljavljala le tiste stroške prehrane, oblačil, higienskih potrebščin in bivanja, ki nastanejo, ko je B. B. pri njej, višje sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje skladno s sodno prakso ugotavljalo celotne stroške, nato pa odštelo 1/3 od ugotovljenih stroškov, ker jih toliko nasprotni udeleženec krije neposredno.

Naloga sodišča je, da toliko razišče dejansko stanje, da lahko ugotovi višino stroškov za zadovoljitev tistih potreb otroka, ki mu bodo omogočale uspešen telesni in duševni razvoj, ter okoliščine, ki omogočajo odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med staršema glede na njune materialne in pridobitne zmožnosti. V primeru, kakršen je obravnavani, ko je sodišče z gotovostjo ugotovilo zelo dobre preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca in da ima tudi predlagateljica redne dohodke, ni potrebe, da bi do obisti preiskovalo vsak zatrjevani dohodek preživninskih zavezancev.

Terjatve iz naslova zakonite obveznosti preživljanja ne morejo prenehati s pobotom.

Izrek

I. Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se druga alineja glasi: „- znesek 330,00 EUR in zakonske zamudne obresti od dne 18. 10. 2017 dalje do plačila“, in tretja alineja glasi: „- znesek 330,00 EUR in zakonske zamudne obresti od 18. 11. 2017 dalje do plačila“.

II. V ostalem se pritožba predlagateljice, pritožba nasprotnega udeleženca pa v celoti zavrneta in se v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za plačevanje preživnine za hčerko A. A. (točka I izreka). V točki II izreka je odločilo, da mora nasprotni udeleženec za preživljanje mld. hčerke B. B. plačevati mesečno preživnino 330,00 EUR od 1. 6. 2022 dalje, že zapadle obroke preživnine je dolžan plačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila, in sicer od vložitve tožbe septembra 2017, pri čemer je višino obrokov določilo ob upoštevanju že plačanih zneskov preživnin, tako da je za mesec september 2017 dolžan plačati še 330,00 EUR, od oktobra 2017 do decembra 2021 še po 200,00 EUR mesečno, za mesec januar 2022 164,80 EUR, za mesec februar 2022 162,65 EUR, za marec 2022 133,03 EUR, za april 2022 85,38 EUR in za maj 2022 200,00 EUR. Kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače je zavrnilo (točka III izreka) in odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka (točka IV izreka).

2. Pritožujeta se oba udeleženca, uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagateljica se pritožuje zoper točke II do IV izreka, pritožbenemu sodišču predlaga, naj spremeni izpodbijani sklep tako, da določi mesečno preživnino za obdobje do 12. 3. 2020 v znesku 401,80 EUR, za obdobje od 12. 3. 2020 do 1. 9. 2020 v znesku 390,93 EUR, za obdobje od 1. 9. 2020 do 1. 10. 2020 v znesku 402,48 EUR in za obdobje od 1. 10. 2020 dalje v znesku 433,38 EUR, točko IV izreka pa tako, da je dolžan stroške postopka nositi nasprotni udeleženec. Nasprotni udeleženec sicer navaja, da sklep izpodbija v celoti in višjemu sodišču predlaga, naj ga razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter predlagateljici naloži v plačilo stroške postopka, vendar pa v pritožbi ni nobenih navedb, ki bi se nanašale na zavrnitev zahtevka za določitev preživnine za A. A. Višje sodišče zato ugotavlja, da je odločitev v točki I izreka izpodbijanega sklepa že pravnomočna.

3. Oba udeleženca sta odgovorila na pritožbo nasprotnika in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba predlagateljice je delno utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

**Materialno in procesno pravo**

5. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč – določb Družinskega zakonika (DZ) o dolžnosti staršev preživljati mladoletne otroke glede na njihove potrebe in svoje materialne ter pridobitne zmožnosti (183. in 189. člen DZ). Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb in mora biti odmerjena v višini, ki je primerna za zagotavljanje otrokovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja (190. člen DZ). Zahteva se lahko od dneva vložitve zahteve za določitev preživnine, sodišče pa jo določi v mesečnem znesku za naprej (196. člen DZ). Dosodi jo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave, pri ugotavljanju dejanskega stanja pa upošteva povprečje dotedanjih stroškov za zagotavljanje otrokovih potreb, dotedanje dohodke staršev in njune zmožnosti za pridobivanje dohodkov. Ugotavljanje preživninskih potreb otrok in zmožnost staršev za preživljanje otrok ni natančna matematična operacija, pač pa sodišče ob upoštevanju izvedenih dokazov, življenjskega standarda preživninskih zavezancev in splošno znanih dejstev o življenjskih stroških določi ustrezen znesek, ki je primeren za dolgoročno kritje potreb otroka.

6. Glede na v prejšnji točki obrazložena izhodišča je materialnopravno zmotno stališče predlagateljice, da bi moralo sodišče ugotavljati primerno višino preživnine za posamezna obdobja. Ne gre namreč za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve ali odškodninski zahtevek, pač pa za preživninski zahtevek. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo stroške za preživljanje B. B. po posameznih obdobjih, in sicer pred epidemijo, v času epidemije in po njej. Tak pristop je zmoten. V času zaprtja šol in drugih dejavnosti zaradi epidemije Covid-19 je šlo za izredne razmere, stroški so bili takrat drugačni kot sicer, zato za določanje preživnine za naprej niso upoštevni. Niso namreč realen pokazatelj dejanskih stroškov; za nekatere stroške za šolo in za obšolske dejavnosti so bili nižji ali jih sploh ni bilo, višji pa so bili stroški prehrane in bivanja doma. Vendar to, kot bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju, na pravilnost odločitve ni vplivalo.

7. Določbo 34. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov še tudi v pritožbenem postopku, če so ti v korist otrok (ali drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase), je treba razlagati v povezavi s pravilom, da sodišče odloča po stanju na dan zaključka glavne obravnave. Dopustno je navajanje dejstev, če so ob zaključku glavne obravnave že obstajala, pa stranka zanje ni vedela, ter predlaganje dokazov, s katerimi stranka ob zaključku glavne ni razpolagala. Če se po zaključku glavne obravnave relevantne okoliščine bistveno spremenijo, je to lahko razlog za zvišanje ali znižanje določene preživnine, ne pa za spremembo glede na znane podatke pravilno dosojene preživnine. Navedb in dokazov nasprotnega udeleženca glede premoženjskega stanja in drugih dejstev ter okoliščin, nastalih po izdaji izpodbijanega sklepa, višje sodišče zato ni upoštevalo.

8. Kot bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju, je sodišče prve stopnje, razen glede dveh plačil preživnine za mld. B. B., pravilno in popolno ugotovilo za presojo odločilno dejansko stanje ter sprejelo pravilno odločitev o višini preživnine. Sklep je tako obrazložen, da je preizkus miselnega toka sodišča mogoč. Tudi nobene take nejasnosti in nasprotja v razlogih izpodbijanega sklepa, da bi onemogočala njegov preizkus, ni in tudi ne nasprotja med tem, kar je navedeno v razlogih sklepa o vsebini listin in zapisnikov ter med samimi listinami in zapisniki. S pritožbama uveljavljanih kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom ZNP-1, ni.

**Glede višine stroškov preživljanja mld. B. B.**

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znašajo stroški za preživljanje B. B., ki si jih morata starša še porazdeliti, 415,00 EUR. V tem znesku niso zajeti stroški za preživljanje, ki ga zagotavlja nasprotni udeleženec neposredno, ko je B. B. pri njem na stikih, in sicer je to 1/3 časa. Odločitve, koliko in katere stroške je odštelo od zneska, ki ga morata zagotoviti starša za preživljanje B. B., pritožbi ne izpodbijata. Predlagateljica v pritožbi glede višine stroškov za preživljanje B. B. očita sodišču, da je narobe seštelo priznane stroške preživljanja in da je nekatere stroške ocenilo prenizko, nasprotni udeleženec pa, da je za nekatere potrebe B. B. priznalo previsoke zneske.

10. Sodišče prve stopnje je res narobe seštelo zneske, ki jih je priznalo za preživljanje B. B., vendar ne, kot trdi predlagateljica, v premajhnem znesku, pač pa je seštevek priznanih stroškov 371,00 EUR (80,00 EUR za šolo in šolsko prehrano, 87,00 EUR za prehrano doma, 27,00 EUR za oblačila, 7,00 EUR za higienske potrebščine, 40,00 EUR za razvedrilo, 55,00 EUR za aktivnosti izven šole in 75,00 EUR stanovanjskih stroškov). Vendar pa je treba pritrditi predlagateljici, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje nekatere stroške preživljanja sodišče ocenilo materialnopravno zmotno – prenizko.

11. Večji del položnic za šolo predstavlja prehrana, poleg tega je sodišče prve stopnje priznalo še 130,00 EUR mesečno za stroške prehrane, tako da je za prehrano skupaj priznano blizu 200,00 EUR mesečno, kar gotovo zadostuje za kvalitetno prehrano odraščajočega dekleta. Razlaga predlagateljice, da je priznanih 65,54 EUR mesečno za stroške šole vključno s prehrano v šoli, je protispisna. Sodišče je to sicer res (po nepotrebnem) ugotovilo, upoštevalo pa je pri seštevku stroškov znesek 80,00 EUR za šolo, vključno s šolsko prehrano.

12. Za oblačila priznanih 40,00 EUR mesečno, kar je 480,00 EUR na leto, je glede na finančne zmožnosti staršev za odraščajočo deklico premalo. B. B. je bila ob zaključku glavne obravnave stara 11 let1. Ob upoštevanju splošno znanih dejstev o običajnih potrebah v zvezi z oblačenjem najstnic in cenah oblačil, višje sodišče ocenjuje, da znaša primeren znesek okoli 80,00 EUR mesečno, to je nekaj manj kot 1.000,00 EUR na leto. Ker za čas, ko je B. B. pri njem na stikih, kupuje oblačila nasprotni udeleženec, je višje sodišče po metodologiji, ki jo je uporabilo prvostopenjsko sodišče in ji pritožnika ne nasprotujeta, odštelo od priznanih stroškov približno 1/3 in ocenilo, da je treba pokriti še 53,00 EUR mesečno.

13. Zimska šola v naravi in plavalna šola v šestem razredu sta dejavnosti, ki sta se v šoli izvedli enkrat in ne opravičujeta povečanja šolskih stroškov, kot meni predlagateljica (v pritožbi se zavzema za priznanje 102,65 EUR mesečno). Ti dodatni stroški se bodo lahko pokrili iz stroškov, ki jih višje sodišče priznava v višjem znesku kot prvostopenjsko sodišče za prostočasne aktivnosti.

14. Sodišče pritrjuje predlagateljici, da je treba tudi po oktobru 2020 upoštevati višje stroške za aktivnosti izven šole kot 55,00 EUR, kolikor je upoštevalo sodišče prve stopnje. Iz neizpodbijanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da B. B. obiskuje balet, kar stane 33,00 EUR mesečno. Predlagateljica je z računi dokazala, da hodi k mažoretkam, strošek za to je 30,00 EUR mesečno. Da bi za opremo za balet in mažoretke bilo potrebnih še 10,00 EUR vsak mesec, predlagateljica ni dokazala. Splošno znano pa je, da za opremo nekaj stroškov nastane. Poleg teh dejavnosti B. B. občasno obiskuje še druge izvenšolske dejavnosti. Od marca 2019 do oktobra 2020 je jahala, za kar je bilo potrebno dodatnih 100,00 EUR mesečno. Da jahanje ne bi bilo koristno za B. B., nasprotni udeleženec niti ne zatrjuje, tudi ne, da B. B. ni hotela na jahanje ali kaj podobnega, da bi bil mogoč zaključek, da jahanje B. B. ni koristilo. Soglasje nerezidenčnega starša, da lahko otrok obiskuje neko dejavnost, ki si jo želi2 in je zanj koristna, ni potrebno. Gre namreč za vprašanje dnevnega življenja, jahanje je sicer koristno za otroka, bistveno pa ne vpliva na razvoj B. B. (tretji odstavek 151. člena DZ).

15. B. B. očitno poleg šole zmore udeleževati se več dejavnosti, pa tudi nekatere dejavnosti v šoli, kot so plavalni tečaj in šola v naravi, so povezane z dodatnimi stroški. Glede na preživninske zmožnosti njenih staršev, bi bilo neutemeljeno odreči stroške za dodatne dejavnosti, čeprav niso kontinuirane. Glede na stroške dejavnosti, ki jih je že obiskovala, in splošno znana dejstva o ceni raznih tečajev, športnih in podobnih udejstvovanj, višje sodišče ocenjuje, da znaša primeren znesek za aktivnosti B. B. 73,00 EUR mesečno. Gre za strošek starša, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, zato se od tega zneska 1/3 ne odšteva.

16. Za razvedrilo odraščajoče deklice priznanih 40,00 EUR mesečno zadostuje (mati zahteva 50,75 EUR mesečno). Ukvarja se redno z baletom in mažoretkami, občasno še z drugimi aktivnostmi, ki predstavljajo razvedrilo, zato za ostalo razvedrilo (kino, knjige in revije, praznovanja rojstnih dni, ipd.) navedeni znesek gotovo zadostuje.

17. Odločitev sodišča, da je stroške vzdrževanja in bivanja pri predlagateljici delilo na tri osebe, je pravilna. Ni dokazano, da bi C. C. sploh kdaj stalno živel pri predlagateljici, da ob zaključku glavne obravnave ne živi v skupnem gospodinjstvu z predlagateljico, pa ni sporno. Zaključki sodišča v zvezi s tem so, v nasprotju s trditvami nasprotnega udeleženca, logični in imajo oporo v podatkih spisa. Zgrešeno je stališče nasprotnega udeleženca o dokazni moči detektivskega poročila in zaslišanju „uradne osebe“. Pričanje in pisno poročilo detektiva nimata večje dokazne moči kot ostali dokazi. Sodišče prve stopnje je upoštevalo metodološke napotke iz 8. člena ZPP in naredilo celostno, življenjsko logično oceno izvedenih dokazov. Da se do njih sodišče ni opredelilo, ni res.

18. Glede navedb predlagateljice, da je uveljavljala le tiste stroške prehrane, oblačil, higienskih potrebščin in bivanja, ki nastanejo, ko je B. B. pri njej, višje sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje skladno s sodno prakso ugotavljalo celotne stroške, nato pa odštelo 1/3 od ugotovljenih stroškov, ker jih toliko nasprotni udeleženec krije neposredno. Predlagateljica ni izkazala kakšnih posebnih potreb B. B., zato bi bilo v nasprotju z splošno znanimi dejstvi in sodno prakso, če bi ji sodišče priznalo 1/3 več stroškov, kot jih v primerljivih primerih. Nenazadnje so položnice za šolo in za izvenšolske dejavnosti, ki jih je predložila v dokaz predlagateljica, dokaz o celotnih mesečnih stroških ne le 2/3 stroškov. Podražitve se krijejo z valorizacijo preživnin, zato je sklicevanje predlagateljice na podražitve neutemeljeno.

19. Po obrazloženem je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je poleg 1/3 stroškov za preživljanje B. B., ki jih nasprotni udeleženec zagotavlja neposredno na stikih, treba med udeleženca postopka porazdeliti še 415,00 EUR.

**Glede porazdelitve preživninskega bremena**

20. Preživninsko breme je sodišče prve stopnje porazdelilo v razmerju 20 % predlagateljica, 80 % nasprotni udeleženec. Zoper tako odločitev se obširno pritožuje nasprotni udeleženec, predlagateljica pa nasprotuje le zaključku prvostopenjskega sodišča o tem, koliko nasprotni udeleženec plačuje za domsko oskrbo njegove mame. Višje sodišče ugotavlja, da glede na ugotovljene preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca, plačevanje domske oskrbe za mamo ni za presojo odločilno dejstvo. Nasprotni udeleženec razpolaga z dovolj sredstvi, da lahko brez škode za zagotovitev ustreznega zneska za preživljanje B. B. plača tudi domsko oskrbo za svojo mamo. Zato na pritožbene navedbe predlagateljice v zvezi s tem ne bo podrobneje odgovarjalo.

21. Trditve nasprotnega udeleženca glede njegovih in pridobitnih zmožnosti predlagateljice temeljijo na zmotnem prepričanju, da je sodišče dolžno raziskati vsako zatrjevano dejstvo. Naloga sodišča je, da toliko razišče dejansko stanje, da lahko ugotovi višino stroškov za zadovoljitev tistih potreb otroka, ki mu bodo omogočale uspešen telesni in duševni razvoj, ter okoliščine, ki omogočajo odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med staršema glede na njune materialne in pridobitne zmožnosti. V primeru, kakršen je obravnavani, ko je sodišče z gotovostjo ugotovilo zelo dobre preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca in da ima tudi predlagateljica redne dohodke, ni potrebe, da bi do obisti preiskovalo vsak zatrjevani dohodek preživninskih zavezancev. Redni dohodki obeh so izkazani z listinami v spisu. Predlagateljica kot delovni invalid III. kategorije prejema nadomestilo za invalidnost, in sicer od 28. 6. 2017 dalje v zneskih nekaj čez 1.000,00 EUR, nazadnje cca 1.100,00 EUR (gl. točko 29 obrazložitve izpodbijanega sklepa), nasprotni udeleženec pa cca 3.700,00 EUR plače vsak mesec, poleg tega pa še sejnine in druge dodatne dohodke kot član različnih organov in kot državni svetnik, tako da njegovi skupni mesečni dohodki znašajo povprečno okoli 5.500,00 EUR (gl. točko 99 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ob tako visokih, z listinami dokazanih dohodkih nasprotnega udeleženca, so ugotovitve prvostopenjskega sodišča o njegovem življenjskem slogu odveč. Z ocenjevanjem življenjskega sloga sodišče ugotavlja preživninske zmožnosti v primerih, ko preživninski zavezanci pridobivajo dohodke na črno ali kako drugače prikrivajo svoje dohodke in resnično premoženjsko stanje.

22. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagateljica nekaj zasluži na črno, da pa to niso visoki zneski. S tem zaključkom se višje sodišče strinja. Glede na zdravstveno stanje predlagateljice, kateri je z odločbo pristojnega organa priznana invalidnost III. stopnje, ni verjetno, da bi lahko veliko zaslužila z ličenjem in priložnostno prodajo ličil oziroma kozmetičnih izdelkov. Nakazila njenih staršev na predlagateljičin tekoči račun ne dokazujejo, kot skuša prikazati nasprotni udeleženec, da ima predlagateljica višje dogodke od ugotovljenih, pač pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da s svojimi dohodki ne zmore preživljanja sebe in družine, zato ji na pomoč priskočijo starši. Ta podatek govori v prid zaključku, da predlagateljica na črno ne zasluži veliko. Tudi ugotovljeno dejstvo, da predlagateljica prodaja in kupuje rabljena oblačila, ne potrjuje teze nasprotnega udeleženca o velikih dodatnih dohodkih predlagateljice. Kupovanja in prodaja rabljenih oblačil se običajno ne poslužijo osebe z visokim življenjskim standardom. Ni velika možnost, da bi kdo zaposlil več kot 50 let staro žensko, ki je invalid III. kategorije in objektivno gledano taka oseba tudi z ličenjem, še manj kot negovalka starejših, visokih zaslužkov ne more ustvariti. Predlagateljica je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in dejstvo je, da ob zaključku glavne obravnave ni bila zaposlena. Če se bo to spremenilo, bi bil to lahko razlog za drugačno porazdelitev preživninskega bremena v novem postopku. Žal pa je ob ugotovljeni invalidnosti predlagateljice in glede na njeno starost pričakovanje, da se bo zaposlila, težko uresničljivo. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da ni mogoče govoriti o velikem zaposlitvenem potencialu predlagateljice in da ima nasprotni udeleženec večji zaposlitveni potencial od predlagateljice, je pravilen. Sicer pa tudi, če bi predlagateljica vsak mesec na črno zaslužila še 500,00 EUR (pa je sodišče prepričano, da jih ne), njeni dohodki ne bi dosegli niti 1/3 dohodkov nasprotnega udeleženca. Njeni redni dohodki znašajo le približno 20 % rednih dohodkov nasprotnega udeleženca. Ker je treba upoštevati tudi, da je predlagateljica bolj angažirana pri vzgoji in varstvu B. B., saj ta pri njej preživi 2/3 časa, je porazdelitev preživninskega bremena med udeleženca materialnopravno pravilna.

23. Očitki o sklepu presenečenja, ker da je sodišče zanemarilo celotni dokazni postopek, je zmoten. Kot prvo sodišče ni zanemarilo dokaznega postopka, saj je izvedlo toliko dokazov, kot je bilo potrebno za odločitev ter nato izvedene dokaze ocenilo, kot mu nalaga 8. člen ZPP. Razen tega pa je o sodbi oziroma sklepu presenečenja možno govoriti le tedaj, ko sodišče uporabi pravno podlago, na katero se nobena od strank ni sklicevala, pri čemer strankama ni mogoče očitati, da bi ob potrebni skrbnosti z uporabo te pravne podlage mogli in morali računati. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre.

24. Zakaj bi sodišče moralo zaslišati oba predlagateljičina starša, ni jasno. Štelo je za dokazano, da predlagateljici finančno pomagata, dokazanih dejstev pa ni treba še dodatno dokazovati. Višje sodišče pripominja, da stari starši niso dolžni preživljati otrok namesto staršev.

25. V pritožbi večkrat izražen očitek, da predlagateljica hodi na dopuste, je neumesten. To, da predlagateljica kdaj kam gre brez B. B., nasprotnega udeleženca ne odvezuje dolžnosti preživljanja otroka. Da bi predlagateljica zato, ker je šla na dopust, zanemarjala B. B., ni nobenega dokaza v spisu. Za B. B. je dobro poskrbljeno, kaj predlagateljica sicer počne in kam hodi, pa ni stvar tega postopka in tudi ne nasprotnega udeleženca kot njenega bivšega partnerja. Tudi ugibanje nasprotnega udeleženca, da predlagateljica na njegov račun hrani živali, je dokazno povsem nepodprto.

26. Ob ugotovljeni višini stalnih prihodkov obeh udeležencev ugotovitve o drugem premoženju niso odločilne za presojo. Že redni mesečni dohodki udeležencev več kot zadostujejo za zagotovitev ustreznega standarda B. B., kar je edino relevantno v tem postopku. Nerazrešena premoženjska razmerja med bivšima partnerjema na višino preživnine ne vplivajo. Na navedbe pritožnika, ki se nanašajo na skupno premoženje in medsebojne terjatve, zato višje sodišče ne bo odgovarjalo.

27. Očitki sodišču, da se mu „ni dalo“ zaslišati prič, so neprimerni. Dokazi v zvezi z priznanimi dejstvi in dejstvi, ki jih sodišče šteje za dokazana, se ne izvajajo. Prav tako ne dokazi, ki se ne nanašajo na odločilna dejstva.

28. V točki 77 obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da si je nasprotni udeleženec „privoščil estetske storitve“. V navedeni točki je sodišče povzelo navedbe predlagateljice, v naslednji točki pa navedbe nasprotnega udeleženca glede svojih izdatkov, zaključki sodišča v zvezi z njunimi navedbami pa sledijo v točkah 79 do 86. Dojemanje nasprotnega udeleženca, da ga sodišče ni obravnavalo enako kot predlagateljico, je torej plod napačne interpretacije izpodbijanega sklepa. Enako velja za pritožbene trditve v zvezi z razpolaganjem nasprotnega udeleženca s 100.000,00 EUR gotovine; tudi to je le povzetek navedb predlagateljice. Višje sodišče ugotavlja, da je nasprotni udeleženec tisti, ki selektivno povzema in interpretira izpodbijani sklep. Tako je npr. poudarjanje zapisa sodišča, da nasprotni udeleženec najemnine za stanovanje v zatrjevanjem znesku 900,00 EUR „s tekom“ tega postopka ni več plačeval. Iz celotne obrazložitve jasno izhaja, da je njegova obveznost plačevanja najemnine za stanovanje med postopkom prenehala. Z zaključkom, da nasprotni udeleženec živi z izvenzakonsko partnerico, sodišče prve stopnje ni preseglo trditvene podlage, pa tudi življenjsko logičen je. Sicer pa ob izkazanih dohodkih nasprotnega udeleženca dejstvo, ali mu D. D. posoja denar, ni odločilno.

**Glede pobotnega ugovora**

29. Nasprotni udeleženec v pritožbi povsem prezre materialnopravno pravilno obrazložitev prvostopenjskega sodišča, da terjatve iz naslova zakonite obveznosti preživljanja ne morejo prenehati s pobotom (peti odstavek 316. člena Obligacijskega zakonika – OZ).

30. Že sodišče prve stopnje je v točki 105 izpodbijanega sklepa, višje sodišče pa v obrazložitvi o uporabi materialnega prava, obrazložilo, da ne gre za verzijski zahtevek in plačila na račun preživljanja otrok pred vložitvijo tožbe za odločitev niso relevantna. Stroške za preživljanje B. B., tako neposredno preživljanje med stiki, kot plačila predlagateljici na račun preživnine za B. B., je sodišče prve stopnje upoštevalo: neposredno preživljanje s tem, ko je odbilo 1/3 stroškov za preživljanje B. B., kar je nasprotni udeleženec predlagateljici plačal na račun preživljanja med postopkom, pa je odštelo od dosojene preživnine.

**O poračunu plačanih preživnin**

31. Utemeljena je pritožba predlagateljice glede pravilnosti poračuna plačanih preživnin. S predložitvijo izpiska BKS bank z dne 20. 11. 2018 (priloga B22), s katerim je nasprotni udeleženec dokazoval plačila preživnine, ni izkazal, da je januarja 2018 plačal trikrat po 130,00 EUR preživnine za B. B. Izpisek dokazuje, da je preživnino v znesku 130,00 EUR za B. B. plačal 8. 12. 2017, naslednjič pa 8. 1. 2018, spet le v znesku 130,00 EUR in naslednjič 9. 2. 2018 ter nato vsak mesec. Sodišče prve stopnje pa je štelo, da je januarja 2018 plačal trikrat po 130,00 EUR, zato je od dosojene preživnine nepravilno odštelo po 130,00 EUR za meseca oktober in november 2017. **Odločitev pritožbenega sodišča**

32. Ker je po obrazloženem izpodbijana odločitev, razen glede višine zneska, ki ga iz naslova plačila preživnine za B. B. nasprotni udeleženec dolguje predlagateljici za meseca oktober in november 2017, pravilna, pa tudi nobene uradoma upoštevne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca v celoti in v pretežnem delu pritožbo predlagateljice zavrnilo in v izpodbijanem delu, razen glede preživnine za meseca oktober in november 2017, potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V delu, ki se nanaša na zneska preživnin za meseca oktober in november 2017, pa je ugodilo pritožbi predlagateljice in na podlagi druge alineje 358. člena ZPP v tem delu spremenilo izpodbijani sklep tako, da je nasprotni udeleženec tudi za ta dva meseca dolžan plačati po 330,00 EUR preživnine za B. B., skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje.

**Stroški postopka**

33. Odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ki jo izpodbija le predlagateljica, je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilna. Skladno z drugim odstavkom 55. člena ZNP-1 je sodišče odločilo po prostem preudarku. Namen postopka je ureditev razmerij po razpadu družine, in sicer tako, da se zagotovi kar največja korist skupnih otrok udeležencev, zato kriterij uspeha pri stroškovni odločitvi ne pride v poštev. Oba udeleženca sta bila zastopana po odvetniku, torej so jima nastali približno enaki stroški. Za upoštevanje premoženjskega stanja udeležencev kot kriterija za porazdelitev stroškov, ni razumnega razloga. Po kriteriju krivde, ki ga v pritožbi navrže predlagateljica, se presojajo separatni stroški. Ugotavljanje razlogov za razpad družine zaradi stroškovne odločitve ni racionalno. Da bi stroški nastali zaradi zavlačevanja nasprotnega udeleženca, iz spisa ne izhaja.

34. Tudi glede stroškov pritožbenega postopka velja enako kot za stroške prvostopenjskega postopka, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da jih krijeta udeleženca vsak svoje.

1 Rojena je ... 1. 2011. 2 Da B. B. ne bi hotela na jahanje, nasprotni udeleženec ne zatrjuje.