Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V zadevi je sporna materialna in pridobitna zmožnost udeležencev, ki je podlaga za določitev preživninske obveznosti.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za določitev plačevanja preživnine za hčerko A. A. (točka I izreka). V točki II izreka je odločilo, da mora nasprotni udeleženec za preživljanje mld. hčerke B. B. plačevati mesečno preživnino 330 EUR od 1. 6. 2022 dalje, že zapadle obroke preživnine je dolžan plačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila, in sicer od vložitve tožbe septembra 2017, pri čemer je višino obrokov določilo ob upoštevanju že plačanih zneskov preživnin tako, da je nasprotni udeleženec za mesec september 2017 dolžan plačati še 330 EUR, od oktobra 2017 do decembra 2021 še po 200 EUR mesečno, za mesec januar 2022 164,80 EUR, za mesec februar 2022 162,65 EUR, za marec 2022 133,03 EUR, za april 2022 85,38 EUR in za maj 2022 200 EUR. Kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače, je sodišče zavrnilo (točka III izreka) in odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka (točka IV izreka).

3. Pritožbeno sodišče je pritožbi predlagateljice delno ugodilo in sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da se druga alineja glasi: - znesek 330,00 EUR in zakonske zamudne obresti od dne 18. 10. 2017 dalje do plačila", in tretja alineja glasi: - znesek 330,00 EUR in zakonske zamudne obresti od 18. 11. 2017 dalje do plačila". V ostalem je pritožbo predlagateljice zavrnilo. Pritožbo nasprotnega udeleženca je v celoti zavrnilo. Odločilo je tudi o stroških postopka.

4. V zvezi sklepom višjega sodišča nasprotni udeleženec vlaga predlog za dopustitev revizije predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

1. Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se pri odmeri višine preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca primarno upošteva življenjski stil predlagateljice, pri čemer pa se višina njenih dodatnih prihodkov niti ne ugotavlja?

2. Ali je bila kršena pravica nasprotnega udeleženca do izjave, ker se nižji sodišči nista opredelili do navedb nasprotnega udeleženca v zvezi z njegovim finančnim in premoženjskim stanjem?

3. Ali je prvostopenjsko sodišče pravilno ravnalo, ko je zavrnilo dokazne predloge nasprotnega udeleženca za zaslišanje več prič in za poizvedbo na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene?

4. Ali je bila kršena pravica nasprotnega udeleženca do izjave, ker se nižji sodišči nista opredelili do nespornega dejstva, da je nasprotni udeleženec poleg dogovorjenih 130,00 EUR plačeval predlagateljici še dodatne stroške v zvezi s preživljanjem mld. otroka v skladu z njunim sporazumom in je nasprotni udeleženec del svoje preživninske obveznosti od dneva vložitve predloga dalje že delno poravnal preživnino?

5. Ali je materialnopravno pravilno stališče višjega sodišča, da ni upoštevalo trditev in dokaznih predlogov nasprotnega udeleženca glede sprememb v premoženju udeležencev in v materialnih zmožnostih zavezancev, ki jih je navedel v pritožbi in dopolnitvi pritožbe z dne 9.2.2023 glede na določili 42. člena ZNP in 337. člena ZPP, kljub temu da je njihov bodoči nastanek tekom postopka na 1. stopnji ves čas zatrjeval?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku,1 v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.