Jedro

Glede na to, da se sedaj zemljiškoknjižni podatki vodijo v elektronski obliki, sodišče pa ima do njih neposreden dostop, in je celo sodišče samo te deleže že razbralo iz zemljiškoknjižnih podatkov, je sklep o zavrženju predloga neutemeljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljice za razdelitev solastnega premoženja z dne 27.11.1990, ki ga je 6.12.1990 vložila pri sodišču prve stopnje.

Zoper takšen sklep se pritožuje predlagateljica po svojem pooblaščencu zaradi kršitve določb postopka in predlaga, da sodišče sklep razveljavi ter naloži nadaljevanje postopka. Navaja, da gre v tej zadevi za predlog za razdelitev solastnega premoženja, ki pa zaradi usklajevanja in urejanja zemljiškoknjižnega stanja ni mogel steči. Potem, ko se je zemljiškoknjižno stanje končno uredilo je predlagateljica s svojo vlogo natančno označila zemljiškoknjižne solastnike na nepremičnini, ki je predmet razdelitve. Predložila je tudi izpisek iz zemljiške knjige iz katerega jasno izhajajo deleži posameznega solastnika. Po mnenju pritožbe je z izpiskom predlagateljica natančno opredelila skupno premoženje in bi še posebno navajanje ali kar prepisovanje podatkov iz zemljiške knjige pomenilo zgolj nepotrebno delo. Sodišče je za odločanje imelo vse potrebne podatke, tako da bi lahko postopek nadaljevalo. Neutemeljeno je predlog za razdelitev solastnega premoženja zavrglo. Z dostavo izpiska je seveda predlagateljica definirala velikost solastninskih deležev posameznih solastnikov na solastnem premoženju.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je predlog predlagateljice zavrglo z obrazložitvijo, da predlagateljica kljub pozivom sodišča predloga ni ustrezno popravila, saj v njem ni navedla podatkov o velikosti solastniških deležev posameznih solastnikov na solastnem premoženju, kar sicer kot obvezno sestavino predloga za delitev stvari v solastnini zahteva 119. člen Zakona o nepravdnem postopku (dalje: ZNP) in ker tega ni storila, kljub opozorilu, da bo sicer njen predlog kot nepopoln zavržen, je sodišče tako ravnalo. Sočasno pa je sodišče navedlo še, da je te podatke mogoče razbrati že iz vpisa pri vložni št. 114 k.o. V. in ob upoštevanju 1. dostavka 2. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. ZNP v 119. členu sicer res določa, da mora predlog za delitev vsebovati opis stvari, ki naj se deli, podatke o solastnikih in velikosti njihovih deležev ter imetniki stvarnih pravic na stvari. Predlagateljica tej zahtevi po stališču sodišča prve stopnje ni zadostila, ko je v predlogu opisala stvar, ki naj se deli in poleg navedbe solastnikov priložila podatke iz zemljiške knjige, iz katerih so deleži posameznih solastnikov razvidni. Glede na to, da se sedaj zemljiškoknjižni podatki vodijo v elektronski obliki, sodišče pa ima do njih neposreden dostop, in je celo sodišče samo te deleže že razbralo iz zemljiškoknjižnih podatkov, je sklep o zavrženju predloga neutemeljen. Ker je predlog predlagateljice sposoben za obravnavo, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku o predlogu predlagateljice vsebinsko odločiti. Ob tem naj bo tudi pozorno na to ali so v predlogu predlagateljice za razdružitev skupnega premoženja navedeni vsi solastniki (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 355. členom ZPP).