Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sodba VIII Ips 2/2025pomembnejša odločba

ECLI:SI:VSRS:2025:VIII.IPS.2.2025 Delovno-socialni oddelek

vojaška oseba sindikalni zaupnik ocena delovne uspešnosti službena ocena
Vrhovno sodišče
11. marec 2025
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnik ne opravlja del in nalog za delodajalca, temveč opravlja sindikalno delo polni delovni čas. Glede na to je nepravilen zaključek sodišča druge stopnje, da s sindikalnim delom opravlja svoje redne delovne naloge. Neutemeljena je odločitev, da je toženka dolžna njegovo delovno uspešnost oceniti in njegove delovne rezultate ustrezno nagraditi ne glede na organizacijsko hierarhijo. Tožnik namreč v zvezi z delom, ki ga opravlja za sindikat, ni v hierarhičnem (podrejenem) odnosu s toženko in s tem delom ni neposredno vključen v organizacijsko strukturo toženke. Njegovo podrejenost prepoveduje tudi drugi odstavek 207. člena ZDR-1.

Ob tem je treba pojasniti, da ocena redne delovne uspešnosti, tudi če bi jo bilo mogoče oblikovati, sama po sebi ne zagotavlja ustrezne nagrade oziroma priznanja dodatnih pravic, za katere se tožnik zavzema v drugem delu tožbenega zahtevka, saj bi bila takšna ocena lahko tudi negativna.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba tožeče stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 413,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, da mu mora toženka v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020 izdelati oceno redne delovne uspešnosti in mu na podlagi take ocene za navedeno obdobje priznati vse pripadajoče pravice. Odločilo je tudi, da mora tožnik toženki povrniti stroške postopka v višini 351,90 EUR, in sicer v 8 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da iz Pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata Ministrstva za obrambo z aneksi (v nadaljevanju Pogodba) oziroma iz 2. člena aneksa št. 2 k tej pogodbi izhaja, da se pooblaščenih oseb sindikata ne ocenjujejo s službeno oceno, ker ne opravljajo nalog v skladu s sistemizacijo delovnega mesta oziroma formacijo. Vodje organizacijske enote, v katere so formalno razporejeni, ne morejo vrednotiti njihovega dela in jim posledično izdelati službene ocene.

3.Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je toženki naložilo, da v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe tožniku za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020 izdela oceno redne delovne uspešnosti in mu na podlagi te ocene za navedeno obdobje prizna vse pripadajoče pravice ter mu v roku 15 dni povrne stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 265,00 EUR ter stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.Sodišče druge stopnje je upoštevalo, da je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu podčastnik, v spornem obdobju pa je v polnem delovnem času opravljal delo sindikalnega zaupnika pri Sindikatu Ministrstva za obrambo (v nadaljevanju SMO). Obrazložilo je, da Pogodba izključuje le ocenjevanje s službeno oceno, ne pa ocenjevanja redne delovne uspešnosti. Obe oceni se razlikujeta in se izvajata ločeno ter neodvisno. Avtonomno pravo ne more omejevati pravic iz zakona oziroma kolektivne pogodbe, sklenjene na širši ravni. Zato je odločitev, da tožnik kot pooblaščenec sindikata ni upravičen do izdelave ocene redne delovne uspešnosti in pravic iz tega naslova, napačna. Ne glede na status sindikalnega zaupnika je upravičen do ocene redne delovne uspešnosti na podlagi določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS; Ur. l. RS, št. 108/2009 in nadalj.) in Kolektivne pogodbe za javni sektor (v nadaljevanju KPJS; Ur. l. RS, št. 57/2008 in nadalj.). Njegove pravice ne izključuje argument toženke, da vodja organizacijske enote, v katero je bil tožnik formalno razporejen, ni mogel vrednotiti njegovega dela, ker v tem času ni opravljal nalog v skladu s sistemizacijo, temveč je opravljal sindikalno delo v polnem delovnem času. S sindikalnim delom je tožnik opravljal svoje redne delovne naloge, zato je toženka, ne glede na organizacijsko hierarhijo, dolžna njegovo delovno uspešnost oceniti in na podlagi te ocene njegove delovne rezultate tudi ustrezno nagraditi.

5.Vrhovno sodišče RS je s sklepom VIII DoR 199/2024 z dne 15. 10. 2024 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je toženka dolžna izdelati oceno redne delovne uspešnosti za tožnika (sindikalnega zaupnika).

6.Toženka v reviziji predlaga ugoditev reviziji in spremembo sodbe sodišča druge stopnje, tako da se tožbeni zahtevek zavrne. Poudarja, da je tožnik polni delovni čas opravljal delo sindikalnega zaupnika pri SMO, ne pa dela za toženko. V obdobju od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020, ko se je začelo ocenjevanje redne delovne uspešnosti, ni bil ocenjen in ni prejel plačila dodatka iz tega naslova. Za njegovo ocenjevanje ni pravne podlage, saj ga toženka ne more oceniti po nobenem od kriterijev za ocenjevanje, ki se uporabljajo za tiste pripadnike Slovenske vojske, ki opravljajo delo za toženko. Pogodba izključuje ocenjevanje tožnika s službeno oceno. Opozarja na 102. člen Pravil službe v Slovenski vojski (v nadaljevanju Pravila službe; Ur. l. RS, št. 84/2009 ) in 5. člen Pravilnika o službeni oceni (v nadaljevanju Pravilnik; Ur. l. RS, št. 98/2014). Tožnikove redne delovne uspešnosti ni dopustno ocenjevati po splošnih predpisih, ki veljajo za javne uslužbence. Do dela plače iz tega naslova ni upravičen, saj iz 22.a člena ZSPJS izhaja, da ta del plače pripada javnemu uslužbencu le v primeru, če je pri opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegal nadpovprečne delovne rezultate. Teh rezultatov pa tožnik ne more doseči, saj ni aktiven pripadnik Slovenske vojske in kot svojo delo v polnem času opravlja sindikalno delo, ne pa rednih nalog podčasnika. Njegovo ocenjevanje bi lahko poseglo v njegovo sindikalno udejstvovanje in pravico do delovanja ter svobode organiziranja sindikata. Ta ni v hierarhičnem odnosu s toženko, temveč je samostojen in neodvisen organ, ki ga vodijo predsednik in trije sekretarji (tožnik opravlja funkcijo sekretarja). Ocenjevanje sindikalnih zaupnikov nasprotuje dolžnosti delodajalca, da spoštuje avtonomne odločitve sindikata in sindikalno svobodo. Ker vodja organizacijske enote, v katero je bil tožnik formalno razporejen, ne more vrednotiti njegovega dela, je nerazumljivo stališče sodišča druge stopnje, da ga mora toženka oceniti, ne da bi upoštevala oziroma spoštovala organizacijsko hierarhijo. Tožnik namreč nima nadrejenega delavca pri toženki, ki bi ga lahko objektivno ocenjeval. Toženka tudi nima vpliva na izvajanje nalog, ki jih opravljajo pooblaščene osebe sindikata. Za oceno redne uspešnosti torej ni podlage, izpodbijana sodba pa ni izvršljiva. Tudi določbe Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) posredno kažejo na nedopustnost oziroma neprimernost ocenjevanje sindikalnih zaupnikov. Negativna ocena redne uspešnosti bi pomenila, da sindikalist ne dosega pričakovanih rezultatov.

7.Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga zavrnitev revizije. Med drugim navaja, da njegov položaj ne more biti slabši, ker opravlja funkcijo sindikalnega zaupnika. Zato ima pravico do ocene redne delovne uspešnosti.

8.Revizija je utemeljena.

9.Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji; o njej odloča vrhovno sodišče (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. ter 368. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člena ZPP).

10.Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da je treba ločiti službeno ocenjevanje vojaških oseb ter ocenjevanje njihove redne delovne uspešnosti.

11.Iz 17.a člena ZSPJS izhaja, da se v Slovenski vojski delovna uspešnost ocenjuje v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju, pri čemer se za ocenjevalno lestvico in pogoji za napredovanje uporablja uredba iz drugega odstavka 17. člena tega zakona (uredba vlade). Ta delovna uspešnost se nanaša na ocenjevanje v zvezi s pogoji za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred (17. člen ZSPJS).<sup>1</sup>

12.Podobno izhaja iz četrtega odstavka 1. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (v nadaljevanju Uredba, Ur. l. RS, št. 51/2008 in nadalj.), po katerem se postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje in ocenjevanje delovne uspešnosti za pripadnike Slovenske vojske izvaja v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju. V skladu s Pravili službe je službena ocena ocena usposobljenosti za opravljanje vojaške dolžnosti in uspešnosti pri opravljanju vojaške dolžnosti, ki jo izdela pristojni nadrejeni za podrejenega na podlagi rednega spremljanja njegovega dela. Ocenjujejo se vsi pripadniki, ta ocena pa se upošteva pri dajanju predlogov za povišanja in napredovanja, napredovanja v plačni razred, dajanju predlogov za priznanja, razporejanju na druge zahtevnejše dolžnosti ter določanju kandidatov za vključevanje v programe vojaško strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter v drugih primerih, določenih s predpisi. Službene ocene dajejo praviloma nadrejeni ali pristojni za ocenjevanje, določeni z akti poveljevanja itd. (102. in 103. člen Pravil službe). Službeno ocenjevanje je še bolj natančno urejeno v Pravilniku, ki pa to ocenjevanje izključuje za vrhunske športnike in trenerje, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v Slovenski vojski (prvi odstavek 3. člena) in za pooblaščene osebe reprezentativnih sindikatov, ki v okviru polnega delovnega časa opravljajo sindikalno delo (drugi odstavek 3. člena).

13.12. Za razliko od službene ocene oziroma ocenjevanja za ta namen, poznamo tudi ocenjevanje redne delovne uspešnosti, ki je namenjena predvsem za plačilo dela plače iz tega naslova. V skladu z 2. členom Zakona o službi v Slovenski vojski (v nadaljevanju ZSSloV, Ur. l. RS, št. 86/2007 in nadalj.) se za urejanje vprašanj v zvezi z vojaško službo ali delom v Slovenski vojski, ki z Zakonom o obrambi (v nadaljevanju ZObr; Ur. l. RS, št. 82/94 in nadalj.) in z ZSSloV niso urejena, uporabljajo predpisi o javnih uslužbencih. Enako izhaja tudi iz prvega odstavka 58. člena ZSSloV. ZSPJS v prvem odstavku 5. člena določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Del plače za redno delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izplačuje, pri opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegel nadpovprečne delovne rezultate in se izplačuje najmanj dvakrat letno (22.a člen ZSPJS). Plačilo redne delovne uspešnosti je dodatno urejeno tudi v KPJS (27. do 31. člen), pojasnila v zvezi s tem izhajajo tudi iz SOP GŠSV št. 11-0020: Ocenjevanje redne delovne uspešnosti v SV z dne 22. 10. 2020 (priloga B8).

14.13. Iz Pogodbe, ki sta jo toženka in SMO podpisala 19. 9. 2013 in kasneje dopolnjevala z aneksi, med drugim izhaja, da se določbe KPJS, KPND in drugih predpisov uporabljajo za urejanje pravic in obveznosti SMO, v kolikor jih ta pogodba ne ureja. V primeru razlik med določbami predpisov, kolektivnih pogodb in te pogodbe, se uporabljajo določbe, ki so za SMO ugodnejše (drugi in tretji odstavek 4. člena Pogodbe). V 16. členu Pogodbe je izrecno določeno, da sindikalnemu zaupniku zaradi sindikalnih dejavnosti ni mogoče znižati plače, proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden položaj ali podrejen položaj, razen če je sindikalno dejavnost opravljal v nasprotju z veljavno zakonodajo, splošnimi akti ministrstva in s to pogodbo (gre za skoraj identično določbo, ki jo vsebuje drugi odstavek 207. člena ZDR-1). SMO po Pogodbi imenuje pooblaščene osebe, ki v okviru polnega delovnega časa namesto nalog, ki sodijo v opis dela njihovih delovnih mest oziroma formacijskih dolžnosti, opravljajo sindikalno delo, ministrstvo pa pooblaščenim osebam med drugim zagotavlja plače za plačni razred, v katerega je uvrščena pooblaščena oseba, povečano za dodatek za delovno dobo in dodatek za stalnost, če je do njega upravičena po določbah ZObr, povračilo stroškov prehrane in stroškov prevoza, po razrešitvi s funkcije premestitev na primerno delovno mesto ter druge pravice v skladu s predpisi. Stranki Pogodbe sta izrecno določili tudi, da se sindikalni zaupnik ne ocenjuje s službeno oceno in da se za potrebe napredovanj v plačne razrede upošteva njihova zadnja veljavna redna službena ocena, ki so jo pridobili na formacijski dolžnosti pred opravljanjem sindikalnega dela v okviru polnega delovnega časa (18. člen Pogodbe).

15.14. Iz prikazane ureditve, zlasti Pogodbe, torej izhaja, da sta stranki izrecno izključili le ocenjevanje sindikalnih zaupnikov s službeno oceno (enako kot je določeno v drugem odstavku 3. člena Pravilnika), kljub temu pa sta sindikalnim zaupnikom omogočili ustrezno napredovanje z upoštevanjem njihove zadnje veljavne redne službene ocene na formacijskih dolžnostih pred začetkom opravljanja sindikalnega dela. Ta ureditev je za sindikalne zaupnike zelo ugodna in upošteva, da jih je v času opravljanja tega dela nemogoče (objektivno) oceniti s službeno oceno, ki predstavlja oceno usposobljenosti in uspešnosti opravljanja vojaške službe in jo izdela pristojni nadrejeni za podrejenega na podlagi rednega spremljanja njegovega dela v skladu s Pravili službe in Pravilnikom (prvi odstavek 4. člena). Tudi posamezne postavke ocenjevanja javnega uslužbenca (ocena splošnih kompetenc, vojaške usposobljenosti in v tem okviru gibalnih sposobnosti in strelske usposobljenosti itd. - 10. do 18. člen Pravilnika), niso takšne, da bi omogočale oblikovanja ocene za tiste sindikalne zaupnike, ki ne opravlja svojega rednega dela niti krajši delovni čas.

16.15. Kljub temu, da ocenjevanje redne delovne uspešnosti v Pogodbi ni izrecno izključeno (oziroma je dogovor o tem izostal), veljajo podobni razlogi tudi za ocenjevanje redne delovne uspešnosti sindikalnih zaupnikov, ki pri toženki opravljajo sindikalno delo polni delovni čas. Kot navedeno je namen ocenjevanja redne delovne uspešnosti predvsem upravičenje do dela plače iz tega naslova (126. in 127. člen ZDR-1, 21., 22., 22.a člen ZSPJS), ki pa delavcu (javnemu uslužbencu) ne pripada avtomatsko. Iz 22.a člena ZSPJS izhaja, da del plače za redno delovno uspešnost pripada le tistim javnim uslužbencem, ki v obdobju, za katerega se izplačuje, dosegajo nadpovprečne delovne rezultate pri opravljanju rednih delovnih nalog, kar pa ne more biti primer tožnika, saj ta ne opravlja svojih rednih delovnih nalog, torej del in nalog, za katere se je zaposlil v Slovenski vojski. Tožnik ne dela kot podčastnik, temveč polni delovni čas izvršuje naloge profesionalnega sindikalnega funkcionarja, toženka pa mu to omogoča in zagotavlja sredstva.

17.16. V 31. členu KPJS so določeni kriteriji za določitev dela plače za redno delovno uspešnost, in sicer znanje in strokovnost, kakovost in natančnost, odnos do dela in delovnih sredstev, obseg in učinkovitost dela ter inovativnost. Tožnika bi po teh kriterijih ocenjeval nadrejeni poveljnik iz obdobja preden je tožnik postal sindikalni zaupnik. Poveljnik bi bil pristojen tudi za izdelavo službene ocene, vendar s tožnikom ni več v odnosu podrejenosti in nadrejenosti.

18.17. Prejšnji poveljnik tudi ne more ocenjevati njegovega znanja in strokovnosti, kakovosti in natančnosti ter drugih kriterijev redne delovne uspešnosti, saj njegovega dela ne pozna in ga ne nadzoruje. Druge osebe, ki bi lahko ocenjevale tožnika (to bi bile načeloma lahko le osebe na strani delodajalca), bi bile za ocenjevanje še bolj neprimerne.

19.18. Tožnik ne opravlja del in nalog za delodajalca, temveč opravlja sindikalno delo polni delovni čas. Glede na to je nepravilen zaključek sodišča druge stopnje, da s sindikalnim delom opravlja svoje redne delovne naloge. Neutemeljena je odločitev, da je toženka dolžna njegovo delovno uspešnost oceniti in njegove delovne rezultate ustrezno nagraditi ne glede na organizacijsko hierarhijo. Tožnik namreč v zvezi z delom, ki ga opravlja za sindikat, ni v hierarhičnem (podrejenem) odnosu s toženko in s tem delom ni neposredno vključen v organizacijsko strukturo toženke. Njegovo podrejenost prepoveduje tudi drugi odstavek 207. člena ZDR-1.

20.19. Ob tem je treba pojasniti, da ocena redne delovne uspešnosti, tudi če bi jo bilo mogoče oblikovati, sama po sebi ne zagotavlja ustrezne nagrade oziroma priznanja dodatnih pravic, za katere se tožnik zavzema v drugem delu tožbenega zahtevka, saj bi bila takšna ocena lahko tudi negativna.

21.20. Iz navedenega izhaja, da je ocenjevanje redne delovne uspešnosti sindikalnega zaupnika, ki to delo (funkcijo) opravlja polni delovni čas, nezdružljiva z naravo njegovega dela oziroma opravljanjem sindikalne funkcije. Toženka niti ne more izdelati ocene redne delovne uspešnosti tožnika in mu na tej podlagi priznati pravic iz delovnega razmerja. Za razliko do drugih javnih uslužbencev in sindikalnih zaupnikih, ki te funkcije ne opravljajo polni delovni čas, temveč opravljajo tudi naloge svojega delovnega mesta, tožnik zaradi narave njegovega dela ni v enakem ali primerljivem položaju. Zato medsebojna primerjava teh položajev za namen ocenjevanja redne delovne uspešnosti (in podobnega službenega ocenjevanja) ni ustrezna.

22.21. Revizijsko sodišče v zvezi s položajem in pravicami sindikalnih zaupnikov (kljub temu, da to ni vsebina zahtevka in neposredni predmet tega spora!) opozarja na določbo drugega odstavka 16. člena Pogodbe oziroma podobno določbo drugega odstavka 207. člena ZDR-1 (da sindikalnemu zaupniku zaradi sindikalne dejavnosti ni mogoče znižati plače)<sup>3</sup>, določbo drugega odstavka 20. člena Pogodbe, po kateri sindikalnim zaupnikom za čas opravljanja sindikalnega dela pripada plačilo, kot da bi opravljali svoje redno delo, in določbo 45. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND, Ur. l. RS, št. 18/91 in nadalj.), po kateri za čas opravljanja profesionalne funkcije sindikalnemu zaupniku pripada plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije. Glede na navedeno je treba vprašanje plačila sindikalnim zaupnikom pri toženki iskati v teh določbah, ne pa v zahtevi za ocenjevanje redne delovne uspešnosti.<sup>4</sup>

23.22. V skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP je revizijsko sodišče ugodilo reviziji in spremenilo izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje, tako da je pritožbo tožnika zavrnilo in z drugačnimi razlogi potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

24.23. V posledici te odločitve je revizijsko sodišče obdržalo tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka. Zaradi spremembe sodbe sodišča druge stopnje tožnik ni upravičen do pritožbenih stroškov, zaradi uspeha toženke z revizijo pa je dolžan toženki povrniti tudi revizijske stroške, ki so bili odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT, Ur. l. RS, št 2/2015 in nadalj.) in znašajo 450 točk za revizijo (tarifna št. 16/6 OT), 225 točk za predlog za dopustitev revizije (tarifna št. 16/7 in 16/8 OT) ter 2% materialnih stroškov (11. člen OT), skupaj pa 413,10 EUR.

24. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.

-------------------------------<br><sup>1</sup> Napredovanje je institut, ki je značilen za plačni sistem v javnem sektorju, ZDR-1 pa ga ne ureja.<br><sup>2</sup> To dejstvo predstavlja pomembno razlikovalno okoliščino med tožnikom, ki opravlja delo sindikalnega zaupnika v polnem delovnem času in med sindikalnimi zaupniki, ki to delo opravljajo le del delovnega časa, v preostanku pa opravljajo svoje prvotno delo, za katerega so sklenili pogodbo o zaposlitvi. V teh primerih je njihovo redno delo (v času, ko ga opravljajo) poznano, ocenjevanje tega dela po kriterijih za oceno redne delovne uspešnosti pa ni izključeno.<br><sup>3</sup> Varstvo po tej določbi velja le za sindikalne zaupnike v skladu s prvim odstavkom 207. člena ZDR-1.<br><sup>4</sup> Revizijsko sodišče ni spregledalo podatka, da so bili tožnik in ostali javni uslužbenci v Slovenski vojski dalj časa neocenjeni, ocenjevanje pa se je spet pričelo šele 1. 7. 2020. Tožnik ni navedel, da bi se mu plača kakorkoli znižala.

Zveza:

<div id="doc-connection"><div class="connection-category-wrapper"><span class="connection-category1"><strong>RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe</strong></span></div><div class="connection-detail1"> Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (2002) - ZSPJS - člen 17, 17a, 22a<br> Zakon o službi v Slovenski vojski (2007) - ZSSloV - člen 2<br> Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 126, 127, 207<br>Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) - člen 45<br> Kolektivna pogodba za javni sektor (2008) - KPJS - člen 31<br></div></div>

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravila službe v Slovenski vojski (2009) - člen 102, 103

Pravilnik o službeni oceni (2014) - člen 5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia