Jedro

Redna delovna uspešnost se drugače od službenega ocenjevanja, ki temelji na predpisih z obrambnega področja, ocenjuje po splošnih predpisih za javne uslužbence. Sistema ocenjevanja se ne izključujeta, temveč se ocenjevanje redne delovne uspešnosti izvaja ločeno in neodvisno od ocenjevanja po Pravilniku o Službeni oceni. Za razliko od službene ocene predstavlja ocena redne delovne uspešnosti podlago za izplačilo dela plače za redno delovno uspešnost. Del plače za redno delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izplačuje, pri opravljanju svojih delovnih nalog, dosegel nadpovprečne delovne rezultate (prvi odstavek 22.a člena ZSPJS). Postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost se za vse javne uslužbence, med katere spadajo tudi pripadniki Slovenske vojske, izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno (prvi odstavek 30. člena KPJS).

Tožnik je ne glede na svoj status sindikalnega zaupnika upravičen do ocene redne delovne uspešnosti na podlagi določb ZSPJS in KPJS. Njegove pravice ne izključuje argument toženke, ki ga je napačno povzelo tudi sodišče prve stopnje, da vodja organizacijske enote, v katero je bil tožnik formalno razporejen, ni mogel vrednotiti njegovega dela, ker v tem času ni opravljal nalog skladno s sistemizacijo njegovega delovnega mesta. Med strankama ni bilo sporno, da je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal sindikalno delo kot redno delo v polnem delovnem času. S sindikalnim delom je tožnik opravljal svoje redne delovne naloge, zato je toženka ne glede na organizacijsko hierarhijo dolžna njegovo delovno uspešnost oceniti in na podlagi te ocene njegove delovne rezultate tudi ustrezno nagraditi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se na novo glasi: "I. Tožena stranka je dolžna v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe tožniku za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020 izdelati oceno redne delovne uspešnosti in mu na podlagi tako izdelane ocene redne delovne uspešnosti za navedeno obdobje priznati vse pripadajoče pravice.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 265,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020 od toženke zahteval izdelavo ocene redne delovne uspešnosti in priznanje vseh pripadajočih pravic iz tega naslova (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik v roku 8 dni dolžan toženki povrniti stroške postopka v višini 351,90 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik in pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, s stroškovno posledico. V pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in ga postavilo v neenakopraven položaj z ostalimi zaposlenimi pri toženki, s tem ko je na podlagi Pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A. štelo, da kot sindikalni zaupnik nima pravice do ocene redne delovne uspešnosti in pravice do izplačila dodatka za redno delovno uspešnost. Pravica do ocene redne delovne uspešnosti, ki mu kot javnemu uslužbencu pripada po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 108/2009 in naslednji) in Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS; Ur. l. RS, št. 57/2008 in naslednji) ne more biti omejena s pogodbo med toženko in sindikatom A. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je skladno z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 in naslednji) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, vendar pa je glede na dejansko stanje, ki med strankama ni bilo sporno, zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik pri toženki zaposlen na delovnem mestu podčastnik, namesto svojih formacijskih dolžnosti pa je v vtoževanem obdobju v polnem delovnem času opravljal delo sindikalnega zaupnika pri sindikatu A. Ker v obdobju od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020 ni bil ocenjen za redno delovno uspešnost, je na toženko 16. 2. 2021 naslovil zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja, ki je bila z odločbo št. ... z dne 28. 4. 2021 zavrnjena in 20. 5. 2021 vročena tožniku.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor toženke, da je bila tožba, vložena dne 14. 5. 2021, preuranjena. Ustrezno je štelo, da je na podlagi osmega odstavka 100.a člena Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 103/2004 in naslednji) 60- dnevni rok za odločitev o zahtevi za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja potekel 17. 4. 2021, ko je nastopila fikcija zavrnitve zahtevka zaradi molka organa druge stopnje. Po tem datumu je začel teči 30- dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva. Tožba je bila vložena skladno z roki, določenimi v citirani zakonski normi.

7. Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je na podlagi Pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A. štelo, da kot sindikalni zaupnik nima pravice do ocene redne delovne uspešnosti in pravice do izplačila dodatka za redno delovno uspešnost. 18. člen Pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A. ureja položaj sindikalnih zaupnikov, ki kot pooblaščene osebe, ki v okviru polnega delovnega časa namesto nalog, ki sodijo v opis dela njihovih delovnih mest oziroma formacijskih dolžnosti, opravljajo sindikalno delo. V drugem odstavku izključuje njihovo ocenjevanje s službeno oceno in določa, da se za potrebe napredovanj v plačne razrede upošteva njihova zadnja veljavna redna službena ocena, ki so jo pridobile na formacijski dolžnosti pred opravljanjem sindikalnega dela v okviru polnega delovnega časa.

8. Citirana določba se nanaša na službeno oceno, ki predstavlja poseben postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje in ocenjevanje delovne uspešnosti za pripadnike Slovenske vojske. Deseti odstavek 17.a člena ZSPJS glede ocenjevanja delovne uspešnosti v okviru službene ocene napotuje na predpise z obrambnega področja. Službena ocena je v 102. členu Pravil službe v Slovenski vojski določena kot ocena usposobljenosti za opravljanje vojaške dolžnosti in uspešnosti pri opravljanju vojaške dolžnosti, ki jo izdela pristojni nadrejeni za podrejenega na podlagi rednega spremljanja njegovega dela. Na podlagi 5. člena Pravilnika o službeni oceni se redna službena ocena uporablja pri upravljanju kariernih poti vojaških oseb, odločanju o povišanju vojaških oseb v činu, napredovanju v razredu ter napredovanju vojaških oseb v plačne razrede in tudi pri odločanju o napotitvi na službovanje v tujino, izobraževanje ali usposabljanje, o podaljševanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski, o razporejanju na drugo formacijsko dolžnost, podeljevanju priznanj in nagrad ter v drugih primerih, določenih s predpisi ali akti vodenja in poveljevanja.

9. Redna delovna uspešnost se drugače od službenega ocenjevanja, ki temelji na predpisih z obrambnega področja, ocenjuje po splošnih predpisih za javne uslužbence. Sistema ocenjevanja se ne izključujeta, temveč se ocenjevanje redne delovne uspešnosti izvaja ločeno in neodvisno od ocenjevanja po Pravilniku o Službeni oceni. Za razliko od službene ocene predstavlja ocena redne delovne uspešnosti podlago za izplačilo dela plače za redno delovno uspešnost. Del plače za redno delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izplačuje, pri opravljanju svojih delovnih nalog, dosegel nadpovprečne delovne rezultate (prvi odstavek 22.a člena ZSPJS). Postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost se za vse javne uslužbence, med katere spadajo tudi pripadniki Slovenske vojske, izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno (prvi odstavek 30. člena KPJS).

10. Pogodba o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A., ki na podlagi petega odstavka 100.b člena ZObr ureja pogoje za delovanje sindikata in sindikalnih poverjenikov, ne posega v postopek ocenjevanja redne delovne uspešnosti. Tudi sicer avtonomno pravo ne more omejevati pravic iz zakona oziroma kolektivne pogodbe, sklenjene na širši ravni. Materialnopravna presoja, da tožnik kot pooblaščenec sindikata ni upravičen do izdelave ocene za redno delovno uspešnost in pravic iz tega naslova, je zato napačna.

11. Tožnik je ne glede na svoj status sindikalnega zaupnika upravičen do ocene redne delovne uspešnosti na podlagi določb ZSPJS in KPJS. Njegove pravice ne izključuje argument toženke, ki ga je napačno povzelo tudi sodišče prve stopnje, da vodja organizacijske enote, v katero je bil tožnik formalno razporejen, ni mogel vrednotiti njegovega dela, ker v tem času ni opravljal nalog skladno s sistemizacijo njegovega delovnega mesta. Med strankama ni bilo sporno, da je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal sindikalno delo kot redno delo v polnem delovnem času. S sindikalnim delom je tožnik opravljal svoje redne delovne naloge, zato je toženka ne glede na organizacijsko hierarhijo dolžna njegovo delovno uspešnost oceniti in na podlagi te ocene njegove delovne rezultate tudi ustrezno nagraditi.

12. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje prvega odstavka 358. člena ZPP sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo.

13. Sprememba odločitve o glavni stvari je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP narekovala tudi spremembo stroškovne odločitve. Ker toženka v sporu ni uspela, je dolžna tožniku povrniti stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in naslednji) in Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in naslednji) tožniku kot potrebne za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP) priznalo 300 točk za tožbo in 2 % za materialne stroške, kar z 22 % DDV in sodno takso v znesku 41,00 EUR skupaj znaša 265,00 EUR. Nagrada za vlogo z dne 8. 6. 2021, s katero je tožnik posredoval zgolj potrdilo o plačilu sodne takse ni potreben strošek postopka, saj ne vsebuje nobene izjave, ki bi se nanašala na vsebino zahtevanega sodnega varstva. Iz predloženega potrdila o izvršenem plačilu izhaja navedba reference iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse, zato tega dokazila niti ni bil dolžan predložiti (tretji odstavek 6. člena ZST-1).

14. Ker je tožnik s pritožbo uspel, mu je toženka skladno s 165. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP dolžna povrniti tudi pritožbene stroške. Ob upoštevanju OT in ZST‑1 mu je pritožbeno sodišče priznalo 375 točk za pritožbo, 2 % materialnih stroškov ter 22 % DDV, skupaj 279,99 EUR.