Jedro

Posebnost postopka v sporu majhne vrednosti je med drugim v omejitvi pritožbenih razlogov.

Pritožnik izpodbija le dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe. Ker sodbe, ki je izdana v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne (in nepopolne) ugotovitve dejanskega stanja, pritožbene navedbe ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec, kot povzročitelj prometne nesreče, odpeljal s kraja dogodka, ne da bi oškodovanki nudil svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju oziroma o nesreči ni obvestil policije, s tem pa je izgubil svoje zavarovalne pravice po sklenjeni pogodbi o zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Ker je tožnica (zavarovalnica) oškodovanki že poravnala povzročeno škodo, je v tem postopku zoper toženca uveljavljala regresni zahtevek za plačilo 1.823,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki mu je sodišče v celoti ugodilo, ter odločilo, da ji mora toženec povrniti tudi izvršilne in priznane pravdne stroške.

2. Zoper takšno sodbo toženec vlaga laično pritožbo. Navaja, da za nesrečo ni odgovoren, da trka (zaradi rahle intenzitete) ni zaznal, zato je odpeljal naprej in torej s kraja ni pobegnil. Smiselno predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek.

3. Pritožba je bila pravilno vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se postavljeni tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR, gre za spor majhne vrednosti, za katerega veljajo določbe 30. poglavja Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Posebnost postopka v sporu majhne vrednosti je med drugim v omejitvi pritožbenih razlogov. V skladu s 1. odstavkom 458. člena ZPP se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor v tem postopku, izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6. Pritožnik izpodbija le dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe. Ker sodbe, ki je izdana v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne (in nepopolne) ugotovitve dejanskega stanja, pritožbene navedbe ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.

7. Višje sodišče je zato izpodbijano sodbo preizkusilo le v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje, upoštevajoč ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni storilo katere od po uradni dolžnosti upoštevnih absolutnih bistvenih kršitev postopka (1., 2., 3., 6., 7., 11., 12., 14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Zaključek, da je toženec zaradi pobega s kraja nesreče in s tem izgube zavarovalnih pravic, tožnici dolžan plačati vtoževani znesek, je zato pravilen.

8. Ker torej pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je v skladu s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.