Jedro

V optimizacijo delovnega procesa sodi tudi zmanjševanje števila minut, ki je potrebno za izdelavo posameznega proizvoda.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sedmih pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki jih je tožnica sklenila s toženo stranko, za ugotovitev, da je bilo med strankama sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, za vrnitev nazaj na delovno mesto „kontrolor sestavljalec“ oziroma drugo ustrezno delovno mesto in za obračun ter izplačilo plač, zapadlih od prenehanja delovnega razmerja dalje, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je obstajal zakonit razlog za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, ker je tožena stranka v spornem obdobju širila kapacitete in uvajala nove proizvode.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo, da je obstajal zakonit razlog za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas iz 11. alineje prvega odstavka 52. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) zaradi uvajanja novih proizvodnih programov.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo tožnica iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se je delo na liniji, na kateri je delala, optimiziralo že januarja 2008 in se je takrat že ugotovilo dokončno število potrebnih delavcev. Potreba po njenem delu je takrat iz začasne prešla v stalno. Zato je po oceni revizije sodišče druge stopnje napačno presodilo, da je opravljala delo v zvezi z vpeljavo novih linij, proizvodov in tehnologij ter tehnoloških izboljšav delovnega procesa. Sklenila je več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas na delovnem mestu kontrolor feroflux zaradi postopne širitve proizvodnih kapacitet. Iz izpovedbe priče Z. H. izhaja, da se po januarju 2008 število delavcev ni več zmanjševalo in norma ne višala. Tožnica pa je kljub temu po januarju 2008 sklenila še dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas in delala do konca septembra 2008. Po mnenju revizije je bil razlog za prenehanje delovnega razmerja padec proizvodnje v oktobru 2008, zato je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo 53., 54. in 77. člen ZDR.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče po prvem odstavku 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

7. Po 11. alineji prvega odstavka 52. člena ZDR se pogodba o zaposlitvi lahko sklene za določen čas za delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev. Tak zakonit razlog sta nižji sodišči ugotovili.

8. Bistvene dejanske ugotovitve sodišča druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, so naslednje: tožena stranka je s tožnico sklenila sedem pogodb o zaposlitvi za določen čas - prvo 14. 4. 2007, zadnjo pa 24. 6. 2008, najprej so se pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklepale za delovno mesto kontrolor feroflux, po spremembi sistemizacije pa za delovno mesto kontrolor sestavljalec, v spornem obdobju je tožena stranka širila kapacitete, kar je bil razlog za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, tožnica je nazadnje delala na liniji št. 4, kjer je bilo delo do konca septembra 2008 organizirano v štirih izmenah, po tem pa le še v treh, do septembra 2008 je na liniji št. 4 še potekala optimizacija delovnega procesa in sicer v obliki zmanjševanja števila minut, ki so potrebne za izdelavo posameznega proizvoda, v letu 2008 je prišlo do upadanja naročil in zmanjševanja proizvodnje, vendar pa se je to zgodilo v času po sklenitvi zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico.

9. Iz navedenega izhaja, da se je v času uvajanja novih proizvodov in širjenja kapacitet pri toženi stranki pokazala začasna potreba po večjem številu delavcev, ki je trajala, dokler se proizvodnja ni optimizirala. Iz sodbe sodišča prve stopnje - njene dokazne in pravne zaključke je sodišče druge stopnje sprejelo - sicer res izhaja, da je (glede na izpoved priče Z. H.) proizvodnja začela upadati že v drugi četrtini leta 2008, da so se izmene krčile in da je obstajala začasna potreba po večjem številu delavcev v času vzpostavljanja nove linije le, dokler se ni vzpostavilo normiranje proizvodnje. Vendar pa je v zvezi s to izpovedbo, na katero je opozarjala pritožba, sodišče druge stopnje izrecno poudarilo, da v optimizacijo delovnega procesa sodi tudi zmanjševanje števila minut, ki je potrebno za izdelavo posameznega proizvoda, s čimer revizijsko sodišče soglaša. To pa je po ugotovitvi sodišča druge stopnje trajalo do septembra 2008. Takšna dejanska ugotovitev ne more biti predmet revizijskega preizkusa.

10. Ker je na liniji št. 4, na kateri je delala tožnica, optimizacija proizvodnje potekala do septembra 2008 in se je do tedaj na njej delalo v štirih izmenah, revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je vse dotlej obstajal razlog, zaradi katerega so bile s tožnico sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zato je trditev, da so bile sklenjene v nasprotju z zakonom, neutemeljena.

11. Ker niso podani uveljavljani razlogi, je sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.