Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je bilo ugotovljeno, da tožnikova parcela leži v melioracijskem območju, da je v neposredni bližini dveh melioracijskih jarkov, s katerimi je bila v okviru izvedene hidromelioracije izboljšana odvodnja kmetijskih zemljišč v vplivnem območju, v katerega sodi tudi navedena parcela, v zadevi pa tudi ni pogojev za izločitev sporne parcele iz navedenega melioracijskega območja, je tožnik zavezan k plačilu nadomestila za kritje stroškov za izvedbo vzdrževalnih del na melioracijskem območju.
1. Tožba se zavrne.
2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku odmerjeno nadomestilo za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih za leto 2008 v skupnem znesku 275,98 EUR. Drugostopni organ se v svoji odločbi, s katero je tožnikovo zahtevo zavrnil kot neutemeljeno, sklicuje na določbe 94., 95. in 91. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 55/03 z dne 9. 6. 2003 – UPB-1), po katerih zagotavljajo sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje osuševalnih in velikih namakalnih sistemov do terciarnega omrežja lastniki melioriranih zemljišč v sorazmerju s površino teh zemljišč, program rednega delovanja in vzdrževanja melioracijskih sistemov iz prvega odstavka 91. člena ter finančni načrt pripravi upravljavec melioracijskega sistema, višino obveznosti na hektar pa določi za kmetijstvo pristojen minister. Odločbo o višini stroškov za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov za posameznega lastnika kmetijskih zemljišč pa potem izda pristojni davčni urad Davčne uprave RS na podlagi Pravilnika o določitvi višine nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih za leto 2008 (Uradni list RS, št. 100/08), kjer je višina nadomestila določena v absolutnih zneskih za en hektar zemljiške površine, nadalje podatkov o parcelah, ki so v posameznem melioracijskem območju, ki jih pristojna upravna enota posreduje pristojni geodetski upravi, ta pa v skupno bazo zemljiškega katastra. Na tej podlagi torej pristojni davčni urad izda odločbo o višini stroškov za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov. Glede postopka za odmero pobiranja in izterjavo sredstev po tem členu se uporabljajo predpisi, ki urejajo postopek odmere, pobiranje in izterjavo obveznosti iz kmetijstva, glede zamudnih obresti pa zakon, ki ureja obresti v primeru zamudnih obresti. Če daje lastniki kmetijska zemljišča v zakup je zavezanec za plačilo stroškov zakupnik. Iz navedenih predpisov izhaja, da so vsi lastniki oziroma zakupniki melioriranih zemljišč zavezani za plačilo prispevka za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov. Glede na to, da ima (pri)tožnik na melioracijskih območjih zemljišča, razvidna iz obrazložitve izpodbijane odločbe (v lasti in v zakupu), je glede na navedene predpise zavezanec za plačilo odmerjenega nadomestila. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede odmere nadomestila za parc. št. 533/1 k. o. ... je davčni organ na podlagi strokovnega mnenja št. 423-7/2008/171 z dne 29. 5. 2009 in na podlagi terenskega ogleda in zapisnika upravljavca A. g.i.z. ugotovil, da pritožba ni utemeljena in da ni utemeljenega razloga za izločitev sporne parcele iz HMS južno od ceste Ormož–Ptuj.
Tožnik s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in ponavlja pritožbene ugovore v zvezi z neupravičeno odmero nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih za parc. št. 533/1 k. o. ... Na spornem zemljišču ni bila izvedena nobena od oblik melioracije, ki so v ZKZ podrobno opisane. Tožnik je prepričan, da je bila na tej parceli predvidena podzemna drenaža, ki pa ni bila nikoli izvedena. Na navedeni parceli so še vedno močne depresije, ki v vlažnem obdobju preprečujejo rast kakršnekoli kulturne rastline. Glede na navedeno meni, da je bilo dejansko stanje v zvezi s parc. št. 533/1 k. o. ... zmotno ugotovljeno, v posledici tega pa je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, zahteva tudi povračilo stroškov postopka.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitev in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je sporna odmera nadomestila za kritje stroškov za vzdrževana dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih za leto 2008 (v nadaljevanju: nadomestilo) tožniku za parc. št. 533/1 k.o. ..., za katero zatrjuje, da bi morala biti izločena iz melioracijskega področja južno od ceste Ormož-Ptuj.
V obravnavani zadevi je davčni organ, upoštevajoč določbe ZKZ glede melioracije in na podlagi strokovnega mnenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter neposrednega terenskega ogleda in zapisnika upravljavca A. g.i.z., tudi po presoji sodišča tožniku zakonito odmeril sporno nadomestilo za parcele navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe, med katerimi je tudi sporna parcela št. 533/1 k.o. ... Ugotovljeno je namreč bilo, da navedena parcela leži v melioracijskem področju južno od ceste Ormož-Ptuj, da je v neposredni bližini dveh melioracijskih jarkov, s katerimi je bila v okviru izvedene hidromelioracije izboljšana odvodnja kmetijskih zemljišč v vplivnem območju, v katerega sodi tudi navedena parcela in da ni pogojev za izločitev sporne parcele iz navedenega melioracijskega območja. Upoštevaje navedeno je zato neutemeljen tožbeni ugovor, da je bilo v zadevi dejansko stanje zmotno ugotovljeno, zato sodišče soglaša z razlogi, s katerimi sta upravna organa prve in druge stopnje utemeljila svojo odločitev v zvezi z odmero spornega nadomestila in jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Uradni list RS št. 105/2006 in 62/2010).
Glede na navedeno je zato sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, saj tožnik v obravnavanem primeru v sporu ni uspel, zato je dolžan sam nositi svoje stroške postopka.