Jedro

Tožena stranka je bila z odstopom seznanjena najkasneje ob podpisu Pogodbe. Zato ugovorov, da terjatev ne obstoji, ker ni obstajala terjatev odstopnika, tožena stranka v postopku ne more več uveljavljati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 356,99 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi 1. in 3. odstavek sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 100942/2015 z dne 2. 9. 2015 (1. točka izreka) ter toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 1.700,55 EUR s pripadki (2. točka izreka). Predmet tožbenega zahtevka je plačilo zneska 9.271,00 EUR s pripadki. Tožeča stranka je ta znesek zahtevala od tožene stranke na na podlagi Pogodbe o prodaji terjatev z dne 19. 12. 2013, ki je bila sklenjena med tožečo stranko kot prevzemnikom terjatve, družbo X. d. o. o. iz Srbije kot odsvojiteljem terjatve ter toženo stranko kot dolžnikom (v nadaljevanju: Pogodba). Pogodbo so podpisale vse tri stranke. Tožena stranka je zato dolžna plačati vtoževani znesek.

2. Proti izpodbijani sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo in vse tožbene zahtevke v celoti zavrne in v celoti razveljavi sklep o izvršbi. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahtevala je povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je bil odstop terjatve sporazumno dogovorjen s Pogodbo, ki jo je podpisal tudi dolžnik - tožena stranka. Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje uveljavljala ugovore, da terjatev odsvojitelja ne obstaja.2 Vendar pa lahko dolžnik v skladu z določilom drugega odstavka 421. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ)3 proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu uveljavlja tudi tiste, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop.

6. Tožena stranka je bila z odstopom seznanjena najkasneje ob podpisu Pogodbe. Zato bi morala tedaj uveljavljati ugovore, da terjatev odstopnika ne obstoji. Gre namreč za okoliščino, s katero je bila tožena stranka seznanjena že ob podpisu Pogodbe. Ob podpisu Pogodbe se je tožena stranka zavezala, da bo svojo obveznost poravnala do 28. 2. 2014. S tem je, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, pripoznala svojo obveznost. Med strankama Pogodbe ta učinkuje in ustvarja med njima pravice in obveznosti (prvi odstavek 125. člena OZ). Zato ugovorov, da terjatev ne obstoji, ker ni obstajala terjatev odstopnika, tožena stranka v postopku ne more več uveljavljati.

7. V skladu z določilom 9. člena OZ so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Zato je tožena stranka dolžna svojo obveznost izpolniti.

8. Glede na navedene razloge je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker je zavrnilo dokazne predloge, ki so se nanašali na dokazovanje fiktivnosti terjatve odstopnika. Tako ni podana zatrjevana kršitev 8. točke drugega odstavka 338. člena ZPP.

9. Ni res, da je sodišče v izpodbijani sodbi obrazložilo, da je zatrjevanje fiktivnosti listin v nasprotju s predpisi, moralo in temeljnimi načeli obligacijskega prava, kot je to v pritožbi trdila tožena stranka. Navedlo je, da je zatrjevano predpravdno postopanje strank v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika oziroma dobrega poslovodje predvsem pa v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ.

10. Na 4. in delno 5. strani pritožbe tožena stranka le dobesedno ponavlja (citira) svoje trditve, ki jih je podala med postopkom pred sodiščem prve stopnje (primerjaj list. št. 106, 126 in 127). Pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku preizkuša pravilnost in zakonitost sodbe in ne trditvene podlage, ki jo je kot dejstveno podlago že upoštevalo sodišče prve stopnje. Zato se do teh pritožbenih trditev ni dolžno opredeliti (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da odločitev o stroških ni zadostno obrazložena. Po ustaljeni sodni praksi4 in pravni teoriji za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni treba izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki. Zadostuje, da je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku ali drugi listini, ki je sestavni del sodnega spisa.5 Tako je v konkretnem primeru storilo tudi sodišče prve stopnje, ko je v obrazložitvi navedlo, da so stroški tožeče stranke odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2018 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZST-1)6 in Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015, v nadaljevanju: OT)7 po specificiranem stroškovniku tožeče stranke z dne 6. 1. 2017, razvidnem iz uradnega zaznamka sodišča na list. št. 152 sodnega spisa. Tožeča stranka je vse stroške sproti navedla na vlogah, ki so bile toženi stranki vročene na naroku dne 6. 1. 2017, na katerem sta sodelovala zakoniti zastopnik tožeče stranke in njegov pooblaščenec. Zato tožena stranka ne more uspeti z očitkom, da se z njimi ni mogla seznaniti. Da bi bili pravdni stroški napačno odmerjeni pa tožena stranka ni zatrjevala.

12. Glede na vse navedeno pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni. Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške odmerilo v skladu z določili OT in ZST-1. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo 625 točk za odgovor na pritožbo ter 2 odstotne materialne stroške (12,5 točk) vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 777,75 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,459 EUR pa 356,99 EUR. Ni pa priznalo 100 točk konferenco s stranko, saj je ta storitev že zajeta v okviru nagrade za odgovor na pritožbo. Zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 356,99 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji. 2 Zatrjevala je, da je terjatev odsvojitelja fiktivna in da zanjo ni podlage v opravljenih storitvah odstopnika. 3 Ur. l. RS, št.: 83/2001 in naslednji. 4 Gej sklep VSL I Cp 2374/2015 z dne 21.11.2015, sklep VSL I Cpg 125/2016 z dne 11.10.2016, sklep VSL I Cpg 1680/2014 z dne 5.11.2014 in drugi. 5 Janez Vlaj: Stroški postopka, Pravosodni bilten št. 2/2008, str. 9. 6 Ur. l. RS, št.: 37/2008 in naslednji. 7 Ur. l. RS, št.: 2/2015 in naslednji.