Jedro

Pogodbeni odstop terjatve (cesija) ni klasična pogodba obligacijskega prava, saj gre za pogodbo, ki ima naravo razpolagalnega posla. Ne predstavlja pa samostojne in od temeljnega posla neodvisne pogodbene zaveze, četudi je sklenjena kot tripartitna pogodba med odstopnikom, prevzemnikom in dolžnikom. Zato tudi v takem primeru dolžnik ugovorov iz temeljnega pravnega posla, to je iz razmerja med njim in odstopnikom terjatve, ne izgubi.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji tek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 100942/2015 z dne 2. 9. 2015 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povrnitev 1.700,55 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke (2. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (I. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške (II. točka izreka) in da je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 356,99 EUR (III. točka izreka).

3. Na predlog tožene stranke je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom III DoR 34/2019 z dne 19. 3. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja: Ali je dolžnik glede na okoliščine obravnavanega primera s podpisom pogodbe o prodaji terjatev z dne 19. 12. 2013 proti prevzemniku terjatve izgubil ugovore, ki jih je imel do podpisa te pogodbe?

4. Tožena stranka je v zakonskem roku vložila revizijo, v kateri je uveljavljala revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, ki jih je uveljavljala pred sodiščem druge stopnje, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje in zmotne uporabe materialnega prava glede dopuščenega revizijskega vprašanja. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da reviziji ugodi in sodbi sodišč nižjih stopenj spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podredno temu pa, da izpodbijani sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču druge oziroma prve stopnje v ponovno odločanje.

5. Nad tožečo stranko se je po vložitvi revizije začel stečajni postopek s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 2225/2017 z dne 8. 7. 2019. Odtlej je bil postopek prekinjen v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, nadaljeval pa se je 15. 1. 2019, ko je prvostopenjsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP stečajnega upravitelja tožeče stranke pozvalo, da prevzame postopek, in mu vročilo revizijo v odgovor. V odgovoru na revizijo je tožeča stranka predlagala njeno zavrnitev.

**Glede uporabe novele ZPP-E**

6. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Uradni list RS, št. 10/17), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila ZPP, veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E. **Dejanski in pravni okvir spora**

7. Tožena stranka se je kot naročnik zavezala družbi I., d. o. o. plačati provizijo v višini 9.271,00 EUR za opravljene storitve po Pogodbi o poslovnem sodelovanju za leto 2012. 8. Tožeča stranka je prevzemnik terjatve družbe I., d. o. o. do tožene stranke na podlagi Pogodbe o prodaji terjatve z dne 19. 12. 2013, ki so jo podpisale vse tri stranke. Ta pogodba v 1. členu vsebuje ugotovitev, da ima družba I., d. o. o. do tožene stranke terjatev po računu, ki je predmet odstopa terjatve, tožena stranka pa je sprejela zavezo, da bo terjatev poravnala najkasneje do 28. 2. 2014. **Razlogi sodišč nižjih stopenj**

9. Sodišče prve stopnje je presodilo, da se je tožena stranka z odstopom terjatve seznanila že ob sklepanju Pogodbe o prodaji terjatve dne 19. 12. 2013 (v nadaljevanju Pogodba), zato je njen ugovor o neobstoju odstopljene terjatve glede na drugi odstavek 421. člena Obligacijskega zakonika (OZ) prepozen. Njen ugovor je tudi v nasprotju s pravili poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij (12. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP) in načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ).

10. Sodišče druge stopnje je presodilo, da je tožena stranka s podpisom Pogodbe, kjer se je zavezala, da bo svojo obveznost poravnala do 28. 2. 2014, pripoznala svojo obveznost. Pogodba zato ustvarja med strankami pravice in obveznosti (prvi odstavek 125. člena OZ), zato ugovorov, da odstopnikova terjatev ni obstajala, ne more več uveljavljati.

**Glede obsega revizijskega preizkusa**

11. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

**Presoja revizije**

12. Revizija je utemeljena.

13. Zaradi cesije se dolžnikov pravni položaj ne sme poslabšati. Izhodišče za presojo razmerja med prevzemnikom in dolžnikom je upoštevanje nevtralnosti dolžnikovega pravnega položaja. To izhodišče določa domet dolžnikovih ugovorov po drugem odstavku 421. člena OZ, kjer je predpisano, da lahko dolžnik uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop.

14. Dolžnik sme proti prevzemniku po drugem odstavku 421. člena OZ uveljavljati med drugim tudi ugovore, ki se nanašajo na obstoj cedirane terjatve. Vendar to določilo uzakonja le obseg dopustnih dolžnikovih ugovorov, od dolžnika pa ne zahteva, da bi moral ugovor, za katerega so se že stekle predpostavke za njegovo uveljavljanje, uveljavljati do obvestila o cesiji, kasneje pa to pravico izgubi, saj bi to nasprotovalo zagotavljanju nevtralnosti njegovega pravnega položaja. Zato je materialnopravno zmotna presoja sodišč nižjih stopenj, da bi lahko tožena stranka ugovore uveljavljala najkasneje do sklenitve Pogodbe, kasneje pa ne več.

15. Pripoznava dolga ima v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča omejen domet, ki je povezan zlasti z zastaranjem, temelj za plačilo pa ostaja osnovno pogodbeno razmerje.1 Tudi če bi izjavo tožene stranke v Pogodbi, da bo svojo obveznost poravnala do 28. 2. 2014, šteli za pripoznavo dolga, tožena stranka s tem ni avtomatično izgubila ugovorov iz razmerja, v katerem je nastala cedirana terjatev (kritno razmerje). Enako velja za uvodno ugotovitev te Pogodbe, da terjatev po računu obstaja, saj je s tem opredeljen le predmet Pogodbe, ki brez njega ne bi mogla obstajati in bi bila nična (prim. drugi odstavek 34 in 35. člen OZ). Pogodbeni odstop terjatve (cesija) ni klasična pogodba obligacijskega prava, saj gre za pogodbo, ki ima naravo razpolagalnega posla.2 Ne predstavlja pa samostojne in od temeljnega posla neodvisne pogodbene zaveze, četudi je sklenjena kot tripartitna pogodba med odstopnikom, prevzemnikom in dolžnikom. Zato tudi v takem primeru dolžnik ugovorov iz temeljnega pravnega posla, to je iz razmerja med njim in odstopnikom terjatve, ne izgubi.

16. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je tako nikalen. S tem je revizijsko sodišče odgovorilo na vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena. V izpodbijanih sodbah je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ker se že sodišče prve stopnje ni opredeljevalo do ugovorov tožene stranke iz kritnega razmerja, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP; I. točka izreka). Napotki za nadaljnje delo so razvidni že iz gornje obrazložitve.

**Glede stroškov postopka**

17. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP (II. točka izreka).

1 Odločbi VS RS III Ips 33/2007 z dne 24. 3. 2009 in III Ips 60/2016 z dne 25. 10. 2016. 2 Prim. M. Juhart v. N. Plavšak in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, druga knjiga, str. 569.