Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Razlogi, s katerimi pritožnik utemeljuje, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na njeno naravo lahko odpravilo sámo, ali da bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali da bi moralo sámo opraviti novo sojenje, morajo biti konkretizirani. Ne zadostuje zgolj prepis dikcije 357.a člena ZPP. Pritožnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri se ukvarja z vsebinskim vidikom odločitve sodišča druge stopnje.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča druge stopnje potrdi.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo v plačilo znesek 13.440,48 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti njene stroške postopka v višini 3.835,06 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo. Zavzelo je stališče, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo prave vsebine pogodbenega razmerja pravdnih strank, temveč je to ugotovitev prepustilo postavljenemu izvedencu, ki je nato sam, izven trditvene podlage pravdnih strank, opredeljeval vsebino razmerja in napravil izračun zneska, do katerega naj bi bila upravičena tožeča stranka. Sodišču prve stopnje je podalo napotilo, da mora najprej samo ugotoviti točno vsebino pogodbenega dogovora med pravdnima strankama in šele na podlagi te ugotovitve si lahko nato z izvedencem pomaga pri izračunu točnega zneska plačila, do katerega naj bi bila upravičena tožeča stranka. Če bi se do vprašanja točne vsebine pogodbenega razmerja, kakor tudi do ugotovitev v zvezi z višino terjatve tožeče stranke prvič opredelilo sodišče druge stopnje, bi to lahko povsem izvotlilo pravico do pritožbe.
3. Tožena stranka je zoper sklep sodišča druge stopnje vložila pritožbo v skladu s 357.a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Priglasila je stroške pritožbenega postopka.
4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Razlogi, s katerimi pritožnik utemeljuje, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na njeno naravo lahko odpravilo sámo, ali da bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali da bi moralo sámo opraviti novo sojenje, morajo biti konkretizirani. Ne zadostuje zgolj prepis dikcije 357.a člena ZPP. Pritožnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri se ukvarja z vsebinskim vidikom odločitve sodišča druge stopnje. Pritožbi po 357.a členu ZPP ni mogoče ugoditi niti, če je razveljavitveni sklep nepravilen ali nezakonit, ker je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo ali zmotno presodilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Vrhovno sodišče mora izhajati iz temelja, da kršitev, ki jo je ugotovilo sodišče druge stopnje, resnično obstaja, ne more pa ocenjevati, ali je stališče sodišča druge stopnje o kršitvi res pravilno.1
7. Pritožnica se ne strinja z vsebino odločitve sodišča druge stopnje. Do razlogov sodišča druge stopnje za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje se je pritožnica opredelila le z enostavčnim prepisom zakonske določbe drugega odstavka 357.a člena ZPP in pavšalnim zapisom, da z odločanjem sodišča druge stopnje ne bi bila prizadeta pravica strank do pritožbe. Tudi očitek, da naj bi sodišče druge stopnje napačno presodilo, da je podana kršitev procesnih pravil, je pritožnica podala pavšalno, ne da bi se sploh opredelila do konkretne presoje sodišča druge stopnje. Tak pavšalen zapis ne zadostuje za utemeljenost pritožbe.2 Da bi bila z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje prizadeta pravica strank do sojenja v razumnem roku, pa pritožnica v pritožbi niti ni trdila.
8. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenega pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).
9. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo.
10. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Betteto, N.: Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe, Odvetnik, št. 98, 2020, str. 11-12. 2 Ibid.