Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali sta sodišči sprejeli materialnopravno pravilno odločitev, ko sta zavrnili tožnikov zahtevek za povračilo vlaganj v zemljišča tožene stranke na podlagi določb Zakona o kmetijskih zemljiščih?

2. Ali je višje sodišče sprejelo pravilno odločitev, ko je štelo tožnikove navedbe glede obstoja dovoljenja za gradnjo, kot pritožbeno novoto in jih zaradi tega pri odločanju o pritožbi, ni upoštevalo?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali sta sodišči sprejeli materialnopravno pravilno odločitev, ko sta zavrnili tožnikov zahtevek za povračilo vlaganj v zemljišča tožene stranke na podlagi določb Zakona o kmetijskih zemljiščih?

2. Ali je višje sodišče sprejelo pravilno odločitev, ko je štelo tožnikove navedbe glede obstoja dovoljenja za gradnjo, kot pritožbeno novoto in jih zaradi tega pri odločanju o pritožbi, ni upoštevalo?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, s katerim je od toženke zahteval plačilo 1.650.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 10. 2014. Presodilo je, da za zahtevano plačilo ni podana nobena od zatrjevanih podlag, in sicer da ni podana toženkina poslovna odškodninska odgovornost, da slednja tudi ni neupravičeno obogatena zaradi vlaganj po 190. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z 48. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ter da tožnik tudi ni upravičen do povračila vlaganj na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:

1. Ali sta sodišči sprejeli materialnopravno pravilno odločitev, ko sta zavrnili tožnikov zahtevek za povračilo vlaganj v zemljišča tožene stranke na podlagi določb ZKZ;

2. Ali je prvostopno sodišče skladno z dokazno in trditveno podlago ter na podlagi načela vestne in skrbne presoje sprejelo pravilno odločitev, ko je, brez da bi stranke o tem podale kakšne navedbe in brez izvajanja dokazov, sprejelo odločitev, da določbe ZKZ, na katere se je skliceval tožnik, niso ustrezna pravna podlaga vtoževanemu zahtevku;

3. Ali sta sodišči kršili tožnikovo pravico do dostopa do sodišča, pravico do izjave in pravico do obrazloženosti sodne odločbe, ko sta zavrnili uporabo določb ZKZ o povrnitvi tožnikovih vlaganj v pet toženkinih parcel, za katere je tudi izvedenec ugotovil, da so po namenski rabi in prostorski ureditvi, kmetijska zemljišča;

4. Ali je višje sodišče sprejelo pravilno odločitev, ko je štelo tožnikove navedbe glede obstoja dovoljenja za gradnjo kot pritožbeno novoto in jih zaradi tega pri odločanju o pritožbi ni upoštevalo;

5. Ali sta sodišči v danih okoliščinah sprejeli pravilno materialnopravno odločitev, ko sta zavrnili tožnikove zahtevke iz naslova neupravičene obogatitve, ki je bila posledica tožnikovih vlaganj v predmetno zemljišče;

6. Ali sta bili odločitvi sodišč protispisni, samovoljni in arbitrarni, ko sta sprejeli sklep, da tožnikova trditvena podlaga, tudi če bi se izkazala za resnično, ne zadostuje za prisojo obogatitvenega zahtevka tožniku;

7. Ali sta nižji sodišči odstopili od ustaljene sodne prakse, ko sta v konkretni zadevi šteli, da so se tožnikova vlaganja izničila po dveh letih od opustitve vzdrževanja in košenja trave na konkretnem zemljišču in v okviru ugotavljanja višine obogatitve nista upoštevali, da je presečni datum za prehod koristi iz sfere upnika na dolžnika dan oziroma trenutek, ko dolžnik prevzame nepremičnino v posest in uporabo in po stanju nepremičnine na ta dan;

8. Ali sta sodišči s takšno odločitvijo posegli v tožnikovo pravico, da o njegovem zahtevku meritorno odloča z zakonom ustanovljeno sodišče;

9. Ali na vrednost obogatitvenega zahtevka, ki je posledica vlaganj najemnika v najeto nepremičnino, vpliva odločitev lastnika po prekinitvi najemne pogodbe, da ne bo nadaljeval dejavnosti, ki jo je izvajal najemnik in za potrebe katere je najemnik izvršil vlaganja in povečal vrednost nepremičnine in ali ta odločitev lastnika sama po sebi pomeni, da vlaganja zanj ne pomenijo povečane vrednosti in so zaradi njegove odločitve za njega nekoristna oziroma da zaradi tega ne morejo povečati vrednosti nepremičnine in je to razlog, zaradi katerega ne more priti do neupravičene obogatitve;

10. Ali sta sodišči posegli v tožnikovo pravico do izjave in do kontradiktornega sodnega postopka, ko sta v navedenih okoliščinah zavrnili tožnikov predlog za imenovanje novih izvedencev z nalogo, da ocenijo vrednost predmetnih zemljišč na dan sklenitve najemne pogodbe in potem na dan, ko so bila vlaganja zaključena ter na dan prekinitve najemne pogodbe in da na tak način ugotovijo, ali je prišlo do neupravičene obogatitve in ali je tožnikov zahtevek na tej podlagi utemeljen in izkazan po višini.

11. Ali sta nižji sodišči v danih okoliščinah sprejeli materialno pravno pravilno odločitev, ki je skladna z ustaljeno sodno prakso in z določbami OZ o odškodninski odgovornosti, ko sta zavrnili tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine, ki je bila utemeljevana na določbah OZ o odškodninski odgovornosti;

12. Ali je sodišče, ko se je v bistvenem delu ugotavljanja stanja golf igrišča pred odpovedjo oprlo le na pričanje dveh prič z interesom in ko te svoje odločitve ni ustrezno obrazložilo, zakaj je verjelo tema dvema pričama ne ostalim trem pričam, ki so pričale drugače o istih okoliščinah, kršilo tožnikovo pravico do obrazloženosti sodne odločbe skladno z ustaljeno sodno prakso, vključno s prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča, in ali je bila takšna ocena sprejeta skladno s skrbno in zakonsko dolžnostjo ocene vsakega dokaza posebej in vseh skupaj;

13. Ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, ki sta šteli, da je bil utemeljen odpovedni razlog neplačilo najemnine za leto 2012 in 2013, čeprav bi za njeno plačilo po sklenjeni najemni pogodbi in po določbah ZDDV-1 morala tožena stranka najprej izdati račun in ali je zaradi tega v konkretnih okoliščinah, ker ga ni izdala, prišla v upniško zamudo po določbi 300. in 301. člena OZ, ki je imela za posledico, da je prenehala zamuda tožnika in da zaradi tega ni možno šteti, da je neplačilo najemnine tožnikova kršitev pogodbe in jo okvalificirati kot utemeljen odpovedni razlog konkretne najemne pogodbe;

14. Ali je sodišče sprejelo materialnopravno pravilno stališče, ko je v konkretnih okoliščinah zavrnilo tožnikov zahtevek tudi na podlagi 48. člena SPZ;

15. Ali je sodišče v zvezi s tem zahtevkom kršilo tožnikovo pravico do izjave in pravico, da o njegovem zahtevku v kontradiktornem sodnem postopku odloči sodišče meritorno;

16. Ali je sodišče v konkretni zadevi pomembna dejstva za odločitev s področja stroke, za katera sodišče nima ustreznih znanj, ugotavljalo s pomočjo ustreznih izvedencev, ki so strokovno usposobljeni za ocenjevanje vrednosti zemljišč pred izvršenimi vlaganji in po njegovem končanju ter na dan prekinitve najemne pogodbe in ali je zaradi tega zagrešilo bistvene kršitve določb ZPP na prvi in drugi stopnji, ki narekujejo razveljavitev obeh izpodbijanih sodnih odločb;

17. Ali sta sodišči pravilno tolmačili javno obljubo Sklada kmetijskih zemljišč dano najemniku v objavljenem razpisu, da se bodo razmerja glede vlaganj uredila s posebnim dogovorom in da je bila pravilna njuna odločitev, da zaradi neobstoja dogovora o tem, tožnik nima podlage, da po tem naslovu terja vračilo tega, kar je vložil v najeta zemljišča;

18. Ali sta sodišči skladno z določbo 2. odstavka 82. člena OZ, da se pri razlagi spornih določil pogodbe, ni treba držati dobesednega pomena izrazov, temveč je treba iskati skupni namen sopogodbenikov in določilo razumeti tako, da je potrebno nejasna določila pogodbe razlagati v korist stranke, ki pogodbe ni predlagala in je ni sestavljala;

19. Ali je višje sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP, storjeno pri odločanju na drugi stopnji, ko ni upoštevalo pritožbenih navedb tožnika glede tega, da tožena stranka navedena zemljišča uporablja za igranje golfa in s tem v celoti uporablja vsa vlaganja, ki jih je izvršila tožeča stranka in da se tudi s tem izkazuje, da je prišlo do neupravičene obogatitve, čeprav se je tekom postopka izjasnila, da je igrišče za golf le še pašnik in da se z nadaljevanjem igranja golfa na zemljiščih ne bo ukvarjala.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji, ki jih določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za dopustitev revizije, izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa.

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).