Jedro

Zapis "predlogu mora biti priloženo potrdilo" v drugem odstavku 78. člena ZZK-1 ne pomeni, da ni treba, da je potrdilo določno navedeno že v predlogu. Po določbi 140. člena ZZK-1 morajo biti v predlogu navedene vse listine, ki so podlaga vpisu, te listine pa morajo biti nato tudi priložene predlogu (142. člen v zvezi s 3. točko prvega odstavka 146. člena ZZK-1). Namen zaznambe hipotekarne tožbe je, da sodba, izdana na podlagi hipotekarne tožbe, učinkuje tudi proti vsakokratnemu vknjiženemu lastniku nepremičnine, v korist katerega je bila lastninska pravica vknjižena z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba hipotekarne tožbe. Za dosego tega namena je bistveno, da je bila tožba dejansko vložena, zato brez potrdila o vložitvi tožbe zaznambe ni mogoče dovoliti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče na Vrhniki zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep, s kateri je bil zavržen predlagateljičin predlog za zaznambo hipotekarne tožbe. Predlog namreč ni popoln, saj manjka navedba listine, ki je tudi podlaga predlaganemu vpisu (potrdilo o vloženi tožbi).

2. Zoper sklep se predlagateljica pritožuje z dvema pritožbama, ki ju je vložila po dveh pooblaščencih, z v bistvenem enakimi razlogi. Predlagateljica je predlogu priložila listino, ki je podlaga vpisu, to je hipotekarno tožbo, dodatno pa še potrdilo sodišča o vložitvi tožbe kot drugo prilogo, ki se ne vključi v zbirko listin, kar je skladno z določbo prvega in drugega odstavka 78. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki kot listino, ki je podlaga vpisu, določa samo hipotekarno tožbo. Sodišče pa je zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, saj je onemogočilo sanacijo domnevno nepravilno vloženih listin v okviru ugovornega postopka. Zemljiškoknjižna pomočnica je namreč predlog zavrgla iz drugih, nepravilnih razlogov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko. To pomeni, da je treba uporabiti ustrezno e-ZK opravilo na portalu e-ZK (kot to določa Pravilnik o zemljiški knjigi kot podzakonski predpis na podlagi 125.e člena ZZK-1). Obvezno vsebino zemljiškoknjižnega predloga določa prvi odstavek 140. člena ZZK-1. Predlog mora tako med ostalim vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga vpisu. Ker mora biti zemljiškoknjižni predlog vložen skladno z zgoraj citiranimi določbami, za njegovo popolnost ne zadošča omemba listin, ki so podlaga vpisu, v kakšnih drugih vlogah, ki jih je predlagatelj priložil predlogu1. Zahteva po navedbi listine, ki je podlaga vpisu pri elektronskem vpisu, pomeni, da mora biti ta listina navedena že v predlogu ("na podlagi .. listine… se dovoli vpis.."), ker je le na ta način pri elektronskem poslovanju listina vključena v zbirko listin, kar vse je predlagatelju pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Podatki o listinah, ki so podlaga za vpis, se namreč po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa vpišejo v informatizirano glavno knjigo in so razvidni iz zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige ter morajo biti dostopni javnosti (178., 195. in 198. člen ZZK-1). Če listina ni "vključena v zbirko listin" to pomeni, da v informatizirani zemljiški knjigi o njej ni podatka.

5. Sodišče prve stopnje zato vpisa na podlagi predloga, v katerem nista bili navedeni obe listini, ki sta podlaga zaznambi hipotekarne tožbe, pravilno ni dovolilo. Uporabiti ni mogoče niti določb 146. člena ZZK-1. Gre za procesno predpostavko iz 2. točke prvega odstavka 146. člena ZZK-1, pri kateri se določbe o nepopolnih vlogah ne uporabljajo. Zato očitana kršitev postopka ni podana.

6. Razlaga določbe 78. člena ZZK-1, za katero se zavzema predlagateljica, ni pravilna. Zapis "predlogu mora biti priloženo potrdilo" v drugem odstavku ne pomeni, da ni treba, da je potrdilo določno navedeno že v predlogu. Po določbi 140. člena ZZK-1 morajo biti v predlogu navedene vse listine, ki so podlaga vpisu, te listine pa morajo biti nato tudi priložene predlogu (142. člen v zvezi s 3. točko prvega odstavka 146. člena ZZK-1). Namen zaznambe hipotekarne tožbe je, da sodba, izdana na podlagi hipotekarne tožbe, učinkuje tudi proti vsakokratnemu vknjiženemu lastniku nepremičnine, v korist katerega je bila lastninska pravica vknjižena z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba hipotekarne tožbe. Za dosego tega namena je bistveno, da je bila tožba dejansko vložena, zato brez potrdila o vložitvi tožbe zaznambe ni mogoče dovoliti.

7. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 V predmetni zadevi gre za predlog, ki je v seznamu eZK opravil predviden, zato prilaganje zemljiškoknjižnih predlogov v drugačni obliki ni bilo potrebno (in tudi ne uporaba e-ZK opravila 971).