Jedro

Predlog se zavrže.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je vložila zemljiškoknjižni predlog za zaznambo hipotekarne tožbe, in sicer na nepremičninah k. o. ..., stavba 2318, del stavbe 1 (ID ..) in k. o. ... grad, stavba 2318, del stavbe 2 (ID ...). Predlogu je predložila zemljiškoknjižni predlog z dne 2. 8. 2019 (priloga A2), iz katerega je razvidno, da zahteva vknjižbo zaznambe hipotekarne tožbe na podlagi hipotekarne tožbe z dne 31. 7. 2019, na podlagi katere je pred Okrožnim sodiščem v Mariboru potekal postopek I Pg 355/2019. 2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor, ki ga je predlagateljica vložila zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice ter sklep v celoti potrdilo. Predlagateljica je zoper sklep zemljiškoknjižne sodnice vložila pritožbo, sodišče druge stopnje pa jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Vsakdo, ki v sodnem postopku zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, čeprav z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še pred tem pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Predlagatelj oziroma revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovemu predlogu oziroma reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Revident tako nima pravnega interesa, če se njegov položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati. Enako velja tudi za predlagatelja, ki nima interesa niti za predlog za dopustitev revizije, če je že iz njega in priloženih aktov razvidno, da si z uspehom v sicer dopuščeni reviziji ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja.

5. Okrožno sodišče v Mariboru je v sodbi I Pg 355/2019 z dne 7. 11. 2022 zavrnilo zahtevek iz hipotekarne tožbe, ki bi, če bi sodišče zahtevku ugodilo, predstavljala podlago za predlagani vpis zaznambe hipotekarne tožbe.

6. V obravnavani procesni situaciji je podlaga, na podlagi katere bi predlagateljica lahko dosegla vknjižbo zaznambe hipoteke v zemljiški knjigi, odpadla. Zahtevek iz hipotekarne tožbe (katero je tožnica želela zaznamovati v zemljiški knjigi1) je bil namreč pravnomočno zavrnjen.2 Zaradi neobstoja predmeta zaznambe, tudi morebitna dopustitev revizije, v ničemer ne bi mogla vplivati na njen pravni položaj3. 7. Ker predlagateljica torej za obravnavani predlog za dopustitev revizije nima pravnega interesa, ta ni dovoljen, zaradi česar ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP in 120. členom ZZK-1 ter 37. členom ZNP-1 zavrglo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Z zaznambo hipotekarne tožbe bi predlagateljica dosegla, da bi imela sodba, izdana na podlagi hipotekarne tožbe, učinek tudi proti vsakokratnemu vknjiženemu lastniku nepremičnine. 2 Odločitev prvostopenjskega sodišča je potrdilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cpg 85/2023 z dne 9. 8. 2023. 3 To je bilo predlagateljici pojasnjeno že v sklepu II Ips 26/2023, kjer je bila iz istih razlogov, ki se nanašajo na identičen zemljiškoknjižni položaj ter istovetno hipotekarno tožbo, njena revizija zavržena.