Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti materialnopravnega stališča o protipravnosti toženčevega posega v tožničini osebnostni pravici na lastni podobi in do duševne integritete s fotomontažo.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti materialnopravnega stališča o protipravnosti toženčevega posega v tožničini osebnostni pravici na lastni podobi in do duševne integritete s fotomontažo.
1. Tožnica od sodišča zahteva, naj razsodi, da ji je toženec dolžan plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpela zaradi njegovega posega v njene osebnostne pravice in razžalitve.
2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan tožnici v roku petnajst dni plačati 3.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 10. 2009 dalje do plačila, v presežku (do zahtevanih 7.000 EUR) pa se tožbeni zahtevek zavrne. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in potrdilo izpodbijano sodbo.
3. Zoper to sodbo je toženec na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem opozarja, da izpodbijana odločitev odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS glede vsebinskih parametrov izvedbe testa sorazmernosti v primeru kolizije ustavno varovanih pravice na lastni podobi na eni strani in pravice do svobode izražanja na drugi strani (primerjaj II Ips 340/2008 in II Ips 737/2005). Poleg tega se v obravnavani zadevi zastavlja pomembno pravno vprašanje, ali je mogoče prekršiti osebnostni pravici na lastni podobi in do duševne integritete s fotomontažo, to je z izrazom (obrazom) druge osebe, ki ne vsebuje prepoznavnega izraza osebe, ki poseg zatrjuje, oziroma v primeru, ko objava sicer vsebuje izraz druge osebe, vendar ni objavljen v žaljivem kontekstu. V konkretnem primeru fotomontaža ni imela žaljivega namena, sploh ne glede osebe, katere obraz ni razviden, „žaljivost“ bi se lahko nanašala zgolj na osebo, katere osebni izraz (obraz) je razviden iz fotomontaže. Žaljiv namen tudi ni izhajal iz konteksta celotne objave. Sodišče druge stopnje testa sorazmernosti ni opravilo, do kolizije omenjenih dveh ustavnih pravic, ki je eno izmed najpomembnejših vprašanj našega pravnega reda, se sploh ni opredelilo. Jedro obravnavane zadeve tvori materialnopravna presoja, ali je z objavo fotomontaže sploh prišlo do protipravnega posega v pravico na lastni podobi in ali so v koliziji pravice do svobode izražanja in tožničinih osebnostnih pravic podane okoliščine, ki pretehtajo v korist teh. Pritožbeno sodišče je napačno uporabilo materialno pravo pri oceni, ali je prišlo do posega v osebnostno pravico tožnice in katera pravica naj bi to bila. Predvsem pa je zmotna uporaba materialnega prava podana zaradi neupoštevanja kolizije med pravico do svobode izražanja na eni strani ter osebnostno pravico na drugi strani. Posledično je sodišče napravilo napačen zaključek o obstoju (formalne) protipravnosti ravnanja toženca. Prav tako je materialnopravno nepravilen zaključek o obstoju (pravno upoštevne) vzročne zveze, ki ga je sodišče oprlo kar na izvedenski mnenji, pri tem pa ni upoštevalo številnih (utemeljenih) ugovorov toženca. Zlasti je zanemarilo pravno vrednotenje in presojanje obstoja vzročne zveze pri relativno (zelo) oddaljeni vzročnosti, kjer ni neposredne naravne vzročnosti. V našem pravu je splošno sprejeta teorija o adekvatni vzročnosti, ki se dopolnjuje z ratio legis vzročnostjo (primerjaj sklep Ustavnega sodišča RS Up 720/03), pri čemer je ključno merilo običajnega. S kvalifikacijo tožbe kot sklepčne pa je sodišče druge stopnje tudi bistveno kršilo procesno pravo. Tožnica namreč ni dokazala, da je na fotomontaži prav ona, in ni izkazala, katera osebnostna pravica naj bi ji bila kršena.
4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).