Jedro

V posamični pravdni zadevi je ugotovitev dejanskega stanja odvisna zlasti od procesne aktivnosti strank postopka, zato lahko pride ob istem historičnem dogodku do različnih dejanskih ugotovitev in do utemeljeno različnih odločitev.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je tožena zavarovalnica dolžna plačati odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi smrti sina A. v prometni nesreči, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke. Tožena stranka je ugovarjala, da je pokojnik soprispeval k nastanku škode in sicer z 20 %, ker je vedel, da je voznik pijan, s 15 % pa zato, ker ni bil pripet z varnostnim pasom.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je pokojnik s 15 % prispeval k nastanku škode, ker ni bil pripet z varnostnim pasom. Tako je tožniku za nepremoženjsko škodo prisodilo 7.406,74 EUR, za premoženjsko škodo pa 1.842,04 EUR odškodnine.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in je odločilo, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dokazala, da pokojnik ni bil pripet z varnostnim pasom. Sodbo sodišča prve stopnje je spremenilo tako, da je prisojeno odškodnino za nepremoženjsko škodo zvišalo na 9.597 EUR, odškodnino za premoženjsko škodo pa na 4.425,28 EUR. Poleg 15 % zvišanja odškodnine na račun soprispevka, je tožniku dodatno priznalo še odškodnino za stroške vzdrževanja groba.

4. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je tožena zavarovalnica vložila predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je sodišče druge stopnje v zadevi I Cp 296/2010 ob istem historičnem dogodku in ob enako ugotovljenem dejanskem stanju (v navedeni zadevi je bil tožnik brat pokojnega A.) odločilo drugače – v celoti je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o 15 % soprispevku pokojnika. Navaja, da je o takšnem soprispevku odločeno tudi s sodbo I Cp 931/2008, vendar te sodbe ne priloži predlogu. Meni, da gre za neenotno sodno prakso, zaradi česar obstaja nevarnost za pravno varnost. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Odločitvi sodišča druge stopnje v tej zadevi in v zadevi I Cp 296/2010 temeljita na različno ugotovljenem dejanskem stanju. V tej zadevi je sodišče druge stopnje ugotovilo, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da pokojni A. ni bil pripet z varnostnim pasom, v zadevi I Cp 296/2010 pa je ugotovilo, da je tožena stranka to uspela dokazati. V posamični pravdni zadevi je ugotovitev dejanskega stanja odvisna zlasti od procesne aktivnosti strank postopka, zato lahko pride ob istem historičnem dogodku do različnih dejanskih ugotovitev in do utemeljeno različnih odločitev. V primeru, ko sodišče druge stopnje pri odločanju zagreši katero od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi tega pride do nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, pa mora predlagatelj to izrecno uveljavljati v predlogu za dopustitev revizije. Tožena zavarovalnica v predlogu bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni zatrjevala.

7. Ker pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).