Jedro

Tudi od zavarovanca je odvisno, ali bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine npr. uveljavljal znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otroka in iz naslova dodane dobe ter na ta način izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (vendar bo imel prav zaradi takšne izbire lahko tudi nižjo pokojnino).

Ker je tožnica za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljala tako dodano dobo kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok, je na ta način, torej prav z upoštevanjem teh obdobij, izpolnjevala minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato zanjo ni veljalo posebno varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR in bi ji v skladu z drugim odstavkom iste zakonske določbe morala biti zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 14. 1. 2013 in 14. 3. 2013 (o zavrnitvi zahtevka tožnice za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti), odločilo, da ima tožnica od 1. 10. 2012 pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in da je o odmeri in izplačevanju denarnega nadomestila dolžna tožena stranka odločiti s posebno odločbo v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je že v pritožbi poudarila, da minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine določa 36. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1). Navedeni upokojitveni pogoji se štejejo kot minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Starejši delavec, ki je izpolnil te pogoje, ne uživa več posebnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v skladu s 114. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). Za izračun minimalnih upokojitvenih pogojev po tej določbi ni mogoče šteti vseh tistih obdobij, ki znižujejo starostno mejo za pridobitev pravice do starostne pokojnine ter dodane in prištete dobe, saj gre za okoliščine oziroma obdobja, za katera se zavarovanec sam odloči, ali jih bo uveljavljal ali ne. Nato navaja, kako je pritožbeno sodišče odločilo v zadevi Pdp 871/2012; odločilo naj bi drugače kot v izpodbijani sodbi, s katero je zavzelo stališče, da se pri izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upoštevata tako dodana doba (8. in 193. člen ZPIZ-1), kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok. Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) določa kot cilj in namen zakona zagotavljanje varnosti zavarovancev z zagotovitvijo denarnega nadomestila za primer brezposelnosti brez njihove krivde ali proti njihovi volji, po načelih vzajemnosti in solidarnosti. To načelo je konkretizirano v osmi alineji drugega odstavka 63. člena ZUTD, po kateri pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi varovane kategorije po določbah ZDR, ravno zaradi tega, ker so na trgu dela še posebej ranljive in že vrsto let sodijo v kategorijo delavcev, ki na tem trgu niso konkurenčne, ne morejo pridobiti pravic iz naslova brezposelnosti. S stališčem iz izpodbijane sodbe sta varstvo starejšega delavca pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 114. členu ZDR in določba osme alineje drugega odstavka 63. člena ZUTD izgubila pravni namen. Zaradi nasprotnih odločitev pritožbenega sodišča, in ker gre tudi za rešitev pomembnega pravnega vprašanja, predlaga enotno tolmačenje v vseh nadaljnjih podobnih primerih.

4. V odgovoru na revizijo tožnica prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. Načeloma se strinja s tem, da ZDR izhaja iz varovanja socialne ogroženosti starejšega delavca, je pa to varovanje omejeno tudi v korist delavca - v tem primeru, če bi se tožnica upokojila z 18. 11. 2013, kot je tudi želela in nameravala storiti. Pri tolmačenju varovanja starejših delavcev je treba poleg 36. člena upoštevati tudi 37. člen ZPIZ-1. Med drugim navaja tudi, da odločitev v zadevi Pdp 871/2012 ni primerljiva z odločitvijo v tej zadevi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena in prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUTD pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljavljati zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. Po določbi osme alineje drugega odstavka 63. člena ZUTD je primer iz prvega odstavka istega člena podan, če delavec zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva. Posebno varstvo je določeno v 114. členu ZDR - delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine (prvi odstavek), vendar varstvo po prejšnjem odstavku ne velja, če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino, če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s tretjim odstavkom 88. člena tega zakona ali v primeru uvedbe (pravilno začetka) postopka prenehanja delodajalca (drugi odstavek). Pojem starejšega delavca je opredeljen v 201. in 236. členu ZDR.

8. Tožnica je bila ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga stara 55 let, torej starejša delavka v skladu z določbami ZDR. Po šesti alineji prvega odstavka 60. člena ZUTD lahko brezposelna oseba uveljavlja denarno nadomestilo v trajanju 25 mesecev, če je starejša od 55 let in ima zavarovalno dobo več kot 25 let (tako tudi tožnica).

9. Za odločitev v tej zadevi je bistvenega pomena tolmačenje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pri tem je treba upoštevati pokojninsko zakonodajo; minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so določeni v 36. členu ZPIZ-1, ki določa starost in pokojninsko dobo (1). Gre za splošno določbo, ki pa ni edina, ki bi določila (minimalne) pogoje za upokojitev, saj zakon med drugim določi in opredli tako možnost znižanja minimalne starosti za upokojitev (2) in upoštevanje dodane dobe poleg pokojninske dobe. Iz opredelitve posameznih pojmov v 8. členu ZPIZ-1 (3) in iz določb zakona, ki urejajo izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine dovolj jasno izhaja, da so minimalni pogoji pri posameznem zavarovancu lahko različni in niso določeni le v 36. členu ZPIZ-1. Zakon določa tudi ugodnejše pogoje za pridobitev pravice, vendar vsa obdobja, ki jih v zvezi s tem predvideva, niso upoštevana tudi pri odmeri pokojnine (npr. dodana doba - 193. člen ZPIZ-1).

10. V skladu z zakonsko ureditvijo je zato tudi od zavarovanca odvisno, ali bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine npr. uveljavljal znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otroka in iz naslova dodane dobe ter na ta način izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (vendar bo imel prav zaradi takšne izbire lahko tudi nižjo pokojnino).

11. Ker je jasno, da je tožnica za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljala tako dodano dobo kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok, je na ta način, torej prav z upoštevanjem teh obdobij, izpolnjevala minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato zanjo ni veljalo posebno varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR in bi ji v skladu z drugim odstavkom iste zakonske določbe morala biti zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Tožena stranka s tem v zvezi ni pravilno uporabila določbe osme alineje drugega odstavka 63. člena ZUTD.

12. Revizijsko sodišče je enako odločilo že v zadevi VIII Ips 36/2014 (v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča Psp 333/2013). Prav tako ta odločitev ne odstopa od sodbe VIII Ips 62/2013 (v povezavi s sodbo pritožbenega sodišča Pdp 871/2012), v kateri se je presojala zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in v kateri je bilo izoblikovano stališče, da delodajalec ne more avtomatično predpostavljati in računati, da bo delavec izpolnil minimalne pogoje za starostno upokojitev tudi z upoštevanjem dodane dobe; vendar v tem primeru delavec delodajalca ni seznanil s tem, da bo uveljavljal pravico do pokojnine z upoštevanjem dodane dobe.

13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Starost 58 let in 40 oziroma 38 let pokojninske dobe, starost 63 oziroma 61 let in 20 let pokojninske dobe ali 65 oziroma 63 let in 15 let pokojninske dobe.

Op. št. (2): Npr. v 37. in 38. členu, ki govorita o znižanju starostne meje iz 36. člena zakona, pri tem pa znižanje ne more preseči določene minimalne starosti.

Op. št. (3): Pokojninske dobe - kot zavarovalne dobe in posebne dobe, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek z odmero pokojnine, zavarovalne dobe, posebne dobe in dodane dobe - čas zunaj zavarovanja, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine.