Jedro

V konkretnem primeru ni bilo dvoma, da bo tožnica pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljala tako dodano dobo kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok in ji je bila zato pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti zagotovljena do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev. Zato tožnica ni uživala posebnega varstva pred odpovedjo v smislu 1. alinee 2. odstavka 114. člena ZDR. Ker tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana v nasprotju z določbo 114. člena ZDR, ki ureja posebno varstvo starejšega delavca pred odpovedjo, ni izpolnjen dejanski stan iz 8. in 9. alinee 2. odstavka 63. člena ZUTD (po katerem se med razloge za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti šteje prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva in v primeru če starejšemu delavcu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga). Zato ni podlage, da se ji iz tega razloga ne prizna pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

Za potrebe uveljavljanja pravic iz socialnih zavarovanj je potrebno pojem „izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine“ v skladu s 1. odst. 114. čl. ZDR in 1. alinejo 2. odst. te zakonske določbe tolmačiti v povezavi z 8. čl. ZPIZ-1 in zavzeti stališče, da se pri izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upošteva tako dodana doba, kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok. Minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so torej tisti, ki ob upoštevanju vseh obdobij, ki znižujejo starostno mejo za pridobitev pravice do starostne pokojnine ter dodane in prištete dobe, omogočajo najzgodnejšo možno starostno upokojitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi št. ... z dne 14. 1. 2013 in št. ... z dne 14. 3. 2013 (I. tč. izreka) ter odločilo, da ima tožnica od 1. 10. 2012 pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (II. tč. izreka) in toženi stranki naložilo, da s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe odloči o odmeri in izplačevanju denarnega nadomestila (III. tč. izreka), ter da tožnici povrne stroške postopka v višini 375,15 EUR v roku 15 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče zahtevek zavrne oz. podredno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožena stranka vztraja, da je svojo odločitev pravilno oprla zgolj na 36. čl. ZPIZ-1, v katerem so določeni minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo 114. čl. ZDR, ki govori samo o minimalnih pogojih za upokojitev, na to določilo pa je vezana 8. alineja 2. odst. 63. čl. ZUTD. Ta določba daje varstvo pred odpovedjo samo starejšemu delavcu, dokler ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne upokojitve. Spregled tega določila pa velja samo za delavca, če mu je zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. O tem, ali mu je zagotovljena pravica, preden je ta priznana po določili ZUTD, ne moremo govoriti, vsekakor pa je priznanje vezano zgolj in samo na izpolnitev minimalnih pogojev za upokojitev, ki pa jih predhodno, pa še to samo informativno, ugotavlja ZPIZ. Odločitev tožene stranke ne bazira na 9. alineji, pač pa na 8. alineji 2. odst. 63. čl. ZUTD, saj je delodajalec tožnici kot starejši delavki redno odpoved podal v nasprotju z določilom 114. čl. ZDR, slednja pa ni uveljavljala sodnega varstva. Sodišče prve stopnje napačno interpretira materialno pravo, ko ugotavlja, da so minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine pogojeni z osebnimi okoliščinami posameznika in sicer od tega, ali jih bo uveljavljal ali ne. Tudi pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da v izračun minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni mogoče šteti vseh tistih obdobij, ki znižujejo starostno mejo za pridobitev pravice do starostne pokojnine ter dodane in prištete dobe, saj gre za okoliščine oz. obdobja, za katera se zavarovanec sam odloči, ali jih bo uveljavljal za izpolnitev upokojitvenih pogojev (Pdp 871/2012).

Tožnica v odgovoru na pritožbo prepreka pritožbene navedbe ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in na katere se zgolj pavšalno sklicuje pritožba.

Po določbi 63. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD, Ur. l. RS, št. 80/2010) pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. Šteje se, da je po svoji krivdi ali volji postal brezposeln starejši delavec, ki mu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, oziroma če delavec zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva.

Bistvenega pomena za odgovor na vprašanje ali je tožnica upravičena do nadomestila za primer brezposelnosti, in če je podan izključitveni razlog za pridobitev te pravice, določen v 63. členu ZUTD, je, ali je tožnici prenehalo delovno razmerje v nasprotju z določbo 114. člena ZDR, ki določa za starejšega delavca posebno varstvo pred odpovedjo. Po 1. alinei 2. odstavka 114. člena ZDR starejši delavec nima posebnega varstva pred odpovedjo, če mu je zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino.

Med strankama ni bilo sporno, da je tožnici prenehalo delovno razmerje zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dne 30. 9. 2012. Nadalje tudi ni sporno, da je tožnica na dan prenehanja delovnega razmerja že dopolnila starost 55 let, tako da je šlo za starejšo delavko. Sporno pa je, ali bi bila tožnici pravica do nadomestila za primer brezposelnosti v trajanju 25 mesecev zagotovljena do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, to je do 18. 11. 2013, in ali bi na ta dan oziroma v obdobju 25 mesecev, šteto od 1. 10. 2012 do 18. 11. 2013, izpolnila minimalne pogoje za starostno upokojitev.

Po 1. odstavku 36. člena ZPIZ-1 zavarovanka pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 58 let, če dopolni 38 let pokojninske dobe. Po prehodni določbi 398. čl. ZPIZ-1 je v letu 2012 zahtevana starost za ženske 57 let in 4 mesece ter 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe oz. v letu 2013 starost 57 let in 8 mesecev ter 38 let pokojninske dobe. Upoštevaje 399. čl. ZPIZ-1 v letu 2013 znaša znižanje starostne meje za upokojitev za 4 otroke 49 mesecev.

ZPIZ-1 pokojninsko dobo opredeljuje v 8. členu kot seštevek zavarovalne in posebne dobe, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine. Skladno z 8. členom ZPIZ-1 v posebno dobo spadajo obdobja, ki se v skladu z zakonom štejejo v pokojninsko dobo, ne glede na plačilo prispevkov, med ta obdobja pa se šteje tudi dodana doba, ki je v navedeni določbi opredeljena kot čas zunaj zavarovanja, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Izpolnitev minimalnih pogojev za starostno upokojitev tožnice izhaja iz predhodnih pisnih informacij Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 17. 5. 2010 in 12. 12. 2012. V predloženih informacijah je določen datum upokojitve 18. 11. 2013, pri določanju pokojninske dobe pa je upoštevana tako dodana doba (1 leto 8 mesecev in 14 dni) kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok (4 leta 1 mesec). V zvezi z navedenim pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je odločilnega pomena za ta spor ugotovitev, ki je tožena stranka v pritožbi niti ne prereka, da bi tožnica z dnem 18. 11. 2013 lahko uveljavljala pravico do starostne pokojnine, če bi v zavarovanju ostala do 17. 11. 2013. Pogoje za starostno upokojitev bi torej tožnica, ki je nedvomno uveljavljala tako upoštevanje dodane dobe kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok, izpolnila v času prejemanja denarnega nadomestila.

Pritožbeno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da se v primeru, da ju zavarovanec uveljavlja za pridobitev pravic iz socialnega zavarovanja, tako dodana doba, opredeljena v 8. členu in 193. členu ZPIZ-1, kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok, upoštevata pri izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Po drugi strani pa dodane dobe in znižanja starostne meje ni mogoče upoštevati v primerih, kadar teh obdobij oz. znižanja starostne meje zavarovanec ne uveljavlja izrecno. Takšen je bil tudi primer, ki ga je obravnavalo pritožbeno sodišče v zadevi Pdp 871/2012, na katero se sklicuje tožena stranka. Gre za bistveno drugačno situacijo, zaradi česar predmetna odločitev ne odstopa od siceršnje prakse pritožbenega sodišča. V zadevi Pdp 871/2012 pritožbeno sodišče ni obravnavalo pravic iz socialnih zavarovanj, temveč je tolmačenje pojma „izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine“ iz 114. čl. ZDR podalo izključno v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Iz citirane zadeve namreč izhaja materialnopravno stališče, da se dodana doba pri izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne upošteva, če jo delavec izrecno ne uveljavlja, zaradi česar delodajalec ne more starejšemu delavcu odpovedati pogodbe o zaposlitvi zgolj glede na okoliščino, da bi delavec minimalne pogoje za starostno upokojitev dosegel v času trajanja nadomestila za brezposelnost, če bi uveljavljal tudi dodano dobo, pri čemer pa slednje ni gotovo. Ker pa v konkretnem primeru ni bilo dvoma, da bo tožnica pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljala tako dodano dobo kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok in ji je bila glede na navedeno, pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti zagotovljena do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, ni uživala posebnega varstva pred odpovedjo v smislu 1. alinee 2. odstavka 114. člena ZDR. Ker tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana v nasprotju z določbo 114. člena ZDR, ki ureja posebno varstvo starejšega delavca pred odpovedjo, ni izpolnjen dejanski stan iz 8. in 9. alinee 2. odstavka 63. člena ZUTD. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zato ni podlage, da se ji iz tega razloga ne prizna pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

Za potrebe uveljavljanja pravic iz socialnih zavarovanj je torej pojem „izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine“ v skladu s 1. odst. 114. čl. ZDR in 1. alinejo 2. odst. te zakonske določbe potrebno tolmačiti v povezavi z 8. čl. ZPIZ-1 in zavzeti stališče, da se pri izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upošteva tako dodana doba, kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok. Minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so torej tisti, ki ob upoštevanju vseh obdobij, ki znižujejo starostno mejo za pridobitev pravice do starostne pokojnine ter dodane in prištete dobe, omogočajo najzgodnejšo možno starostno upokojitev. V zvezi s pravicami iz socialnih zavarovanj tega pojma torej ni mogoče tolmačiti drugače, saj bi bila ob drugačni razlagi pravica do nadomestila za čas brezposelnosti popolnoma izvotljena. V konkretnem primeru bi drugačna razlaga namreč pomenila, da tožnica do nadomestila za brezposelnost ne bi bila upravičena in to kljub temu, da bi se upokojila z dnem 18. 11. 2013, ko je izpolnila minimalne pogoje za upokojitev, torej znotraj obdobja 25 mesecev po odpovedi.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obenem je odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim v ničemer ni pripomogel k razjasnitvi sporne zadeve.