Jedro

Tožena stranka ob obvestilu, da je tožnik zaradi povzročitve prometne nezgode na prestajanju trimesečne zaporne kazni in ob drugih ugotovitvah o okoliščinah prometne nezgode tožniku pred odpovedjo utemeljeno ni omogočila zagovora, saj ji je sicer grozilo, da bo potekel 30 dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi. Za takšno presojo je imelo sodišče podlago v določbi tretjega odstavka 83. člena ZDR, da delodajalec delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izjemoma ni dolžan omogočiti zagovora, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od delodajalca neupravičeno pričakovati. Realno nepremostljiva ovira za opravo zagovora v zakonskem roku za podajo izredne odpovedi na delavčevi strani, ki jo je po ugotovitvi sodišča predstavljalo prestajanje zapora, ob sicer izkazani kršitvi vsekakor predstavlja takšne okoliščine.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku 14. 3. 2013. Pri tem je ugotovilo, da je tožena stranka na podlagi navedene odpovedi nezakonito zaključila delovno razmerje s 5. 4. 2013 in tožniku priznalo delovno razmerje in pravice na njegovi podlagi do 24. 4. 2013, ko naj bi mu bila sporna izredna odpoved v vsakem primeru vročena. Zahtevek za priznanje delovnega razmerja in pravic na njegovi podlagi od navedenega datuma dalje ter zahtevek za vrnitev na delo pa je sodišče zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da je tožena stranka tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi storjene hujše kršitve delovnih obveznosti iz druge alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ker je dne 19. 2. 2013 kot voznik tovornjaka tožene stranke v Franciji v vinjenem stanju povzročil prometno nezgodo z večjo materialno škodo in telesnimi poškodbami dveh drugih udeležencev prometne nezgode. Delno pa je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi tožene stranke in tožniku priznalo delovno razmerje in pravice na njegovi podlagi le do 18. 4. 2013, ker je tožnik sam priznaval, da mu je bila tega dne vročena sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na to je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje delovnega razmerja in pravic na njegovi podlagi zavrnilo tudi za čas od 19. 4. do 24. 4. 2013. 3. Zoper zavrnilni del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu za ponovno izrecno zaprosilo bolnišnici v Franciji, kjer je bil tožnik po sporni nezgodi na zdravljenju, da posreduje odpustno pismo iz katerega bi bilo razvidno, da tožnik ob sprejemu v bolnico ni bil vinjen. Graja ravnanje sodišča, ki se je v zvezi z vinjenostjo oprlo zgolj na podatke iz zapisnika francoskih organov o preiskavi sporne nezgode. Hkrati uveljavlja zmotno presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker tožena stranka v postopku odpovedi tožniku ni omogočila zagovora, oziroma da bi se pred odpovedjo lahko izjavil o očitani kršitvi.

4. Tožena stranka je v odgovoru prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Ob dejstvu, da je bila bolnišnica v Franciji na zaprosilo sodišča posredovala obsežno dokumentacijo o tožnikovem zdravljenju po sporni prometni nezgodi, v kateri ni bilo podatka o tožnikovi vinjenosti ob sprejemu v bolnico, tožnik sodišču neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni sledilo njegovemu predlogu za dodatno zaprosilo bolnišnici za posredovanje posebnega odpustnega dokumenta. Na podlagi drugih dokazov iz dokumentacije o obravnavi tožnikove nezgode in njegovi odgovornosti s strani francoskih državnih organov, iz katere izhaja, da je bila tako z alkoskopom kot na podlagi analize odvzete krvi ugotovljena presežna stopnja alkoholiziranosti tožnika tudi po francoskih normativih (po slovenskih normativih poklicni voznik ne sme opravljati voženj ob kakršnikoli zaznavni stopnji alkoholiziranosti) in da je pred francoskimi organi uživanje alkohola (vina) pred nezgodo tudi priznal, je imelo sodišče dovolj podlage za dokazni zaključek, da je tožnik prometno nezgodo povzročil, ko je bil pod vplivom alkohola in je zato njegov dodatni dokazni predlog v zvezi s tem utemeljeno zavrnilo.

8. Revizijsko sodišče soglaša, da tožena stranka ob obvestilu, da je tožnik zaradi povzročitve prometne nezgode na prestajanju trimesečne zaporne kazni in ob drugih ugotovitvah o okoliščinah prometne nezgode tožniku pred odpovedjo utemeljeno ni omogočila zagovora, saj ji je sicer grozilo, da bo potekel 30 dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi. Za takšno presojo je imelo sodišče podlago v določbi tretjega odstavka 83. člena ZDR, da delodajalec delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izjemoma ni dolžan omogočiti zagovora, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od delodajalca neupravičeno pričakovati. Realno nepremostljiva ovira za opravo zagovora v zakonskem roku za podajo izredne odpovedi na delavčevi strani, ki jo je po ugotovitvi sodišča predstavljalo prestajanje zapora v Franciji, ob sicer izkazani kršitvi vsekakor predstavlja takšne okoliščine.

9. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Odločitev o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid postopka.