Jedro

Ker je tožnica predlog za vrnitev v prejšnje stanje podala po izteku trimesečnega roka, ki je začel teči od nastanka zamude, je odločba tožene stranke, da se predlog zavrže, zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek, da se odpravi toženkin sklep št. ... z dne 20. 2. 2006 ter se dovoli vrnitev v prejšnje stanje in vrne toženki v novo odločanje o pritožbi tožnice zoper odločbi Centra za socialno delo št. ... z dne 14. 7. 2005 in št. ... z dne 14. 7. 2005, kot zavrnilo zahtevek, da je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka.

Tožnica se je po svojem pooblaščencu pritožila zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) uporablja tudi v sporih pred socialnim sodiščem. Navaja, da ni predmet tega spora pravica iz socialne varnosti, temveč vprašanje vrnitve v prejšnje stanje oz. pravica, da sodeluje v postopku pred upravnim organom, kljub zamudi roka za vložitev pritožbe. Gre za zahtevek, s katerim toženka lahko samostojno razpolaga, da se ugotovi nepravilnosti v postopku. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da je bila poštna pošiljka s pritožbo, ki je bila oddana dne 10. 8. 2005, vložena že po izteku pritožbenega roka. Pošiljka ni bila oddana takrat, ko se v poštni računalnik vnesejo podatki o pošiljki in na tej podlagi izdela potrdilo o oddaji priporočene pošiljke, temveč takrat, ko je pošiljka tudi fizično oddana na pošti. To pa je bilo že dne 9. 8. 2005 pred polnočjo, ne glede na računalniško zaznambo, da je šlo za oddajo tri minute čez polnoč z datumom 10. 8. 2005. Poleg tega je bila v njenem primeru kršena pravica do sodelovanja v postopku, saj zaradi težke bolezni ni imela dejanskih možnosti, da bi tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje oddala pravočasno. Sodišče prve stopnje navedenih razlogov sploh ni preizkusilo. Upravni organ mora omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice, pri čemer mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu v skladu z določbo 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in spremembe). Zato predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba v odločilnih dejstvih pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere opozarja pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na tožničine pritožbene navedbe še odgovarja.

V tem sporu ne gre za preizkus odločitve o denarni socialni pomoči in izredni denarni socialni pomoči po vsebini, kar je tožnica predlagala pri toženki, temveč za vprašanje utemeljenosti zavrženja predloga za vrnitev v prejšnje stanje, o čemer je toženka odločila z izpodbijanim sklepom z dne 20. 2. 2006. Institut vrnitve v prejšnje stanje je v postopkih pred upravnimi organi opredeljen v določbah od 103. do 108. člena ZUP. Vrnitev v prejšnje stanje predstavlja pravovarstveno dobrino, ki daje stranki možnost, če je zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka, da to opravi pozneje. Učinek vrnitve v prejšnje stanje je predvsem v tem, da se upravna zadeva povrne v položaj, v katerem je bila pred zamudo. Vendar se takšna vrnitev dovoli le ob izkazanem opravičenem razlogu. V tej zvezi gre za obravnavanje vsakega primera posebej, torej za pravni standard, ki obsega presojo konkretnega dogodka, ki je stranki preprečil opravo procesnega dejanja ter v tej posledici povzročil prekluzijo. Vendar mora stranka v postopku dejansko dokazati, da zatrjevane zamude ni zakrivila sama oz. je nastopila brez njene krivde.

V konkretnem primeru je tudi po presoji pritožbenega sodišča toženka pravilno ugotovila, da je tožnica zamudila 15 dnevni pritožbeni rok v postopku odločanja o denarni socialni pomoči in izredni denarni socialni pomoči (odločbi z dne 14. 7. 2005 sta ji bili vročeni dne 25. 7. 2005), saj bi morala oddati pritožbo, če bi se še štela za pravočasno, najkasneje do izteka dne 9. 8. 2005. Ker je iz zaznambe pošte razvidno, da je bila oddana šele dne 10. 8. 2005, je bila vložena prepozno. V tej zvezi ne more biti sprejemljivo tožničino zavzemanje, da je šlo pri oddaji pošiljke zgolj za nekaj minutno zakasnitev po izteku navedenega dne ter na razloge, da je bila tožnica v času pritožbenega roka na rehabilitaciji, saj je glede zadnjega izkazano, da se je na terapije ustrezno vozila od doma.

Poleg tega se je v sporu pravilno ugotovilo, da je tožnica v zadevi tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila po izteku predpisanega 3 mesečnega roka (2. odstavek 105. člena ZUP), ki se je iztekel dne 10. 11. 2005. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi v izpodbijani sodbi, da v primeru tožnice v spornem času zatrjevani dogodki ne predstavljajo takšnih razlogov, ki bi opravičevali utemeljenost zamude tako pritožbenega roka kot roka za uveljavljanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

V skladu s tako obrazloženimi razlogi, ki se nanašajo zgolj na presojo postopkovnih rokov za vložitev navedenih pravnih sredstev, je nesprejemljivo pritožbeno opozarjanje na varstvo pravic stranke v postopkih pri upravnem organu iz določbe 7. člena ZUP.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (1. odstavek 155. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).