Jedro

Revizija toženke bi se na podlagi osmega odstavka 112. člena ZPP izjemoma štela za pravočasno, če bi bilo nepravilno vložitev mogoče pripisati nevednosti toženke (vendar le v primeru, če ne bi imela pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP), ali v primeru očitne pomote. Očitne pomote vložnika, ki ga zastopa odvetnik (oziroma v tem primeru Državno odvetništvo RS) po sodni praksi ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena. Utemeljitev, da gre za očitno pomoto in ne za neznanje ali neskrbnost, bi bila v takšnem primeru mogoča npr. tedaj, ko bi bilo sodišče v vlogi (reviziji) pravilno opredeljeno, napačen naziv pa bi bil nato zapisan na pisemski ovojnici. Obravnavana revizija je naslovljena na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe, in je bila pri njem tudi vložena. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za razveljavitev sklepa Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 8. 3. 2016 in sklepa Komisije Vlade RS za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 4. 5. 2016, za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo 26. 3. 2016 in je zaposlena pri toženki za nedoločen čas, poziv na delo in reparacijo ter povračilo stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo glede zavrnitve zahtevka v I. točki izreka, tako da je razveljavilo sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 8. 3. 2016 in sklep Komisije Vlade RS za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 4. 5. 2016. Delno jo je razveljavilo v preostalem nespremenjenem delu; v tem obsegu je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno sodbo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na spremembo sodbe sodišča prve stopnje, je toženka vložila revizijo, v kateri ugovarja pravočasnosti tožbe in razlogom sodišča druge stopnje glede trajanja delovnega razmerja tožnice v zvezi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

4. Revizija je prepozna.

5. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve sodbe (prvi odstavek 367. člena ZPP). V 373. členu ZPP je izrecno določeno, da se revizija vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko.

6. Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena, oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (osmi odstavek 112. člena ZPP). Stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primeru, ko ima sama ali njen zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Toženko pred sodišči v Republiki Sloveniji zastopa Državno odvetništvo RS (pred tem Državno pravobranilstvo RS - glej tudi 12. in 94. člen Zakona o državnem odvetništvu).

7. Sodba sodišča druge stopnje Pdp 149/2017 z dne 13. 7. 2017 je bila Državnemu pravobranilstvu vročena 14. 8. 2017. Rok za vložitev revizije je po koncu sodnih počitnic pričel teči 16. 8. 2017 in se je iztekel 14. 9. 2017. Revizija (ki je tudi naslovljena na Okrožno sodišče v Ljubljani) je bila poslana na Okrožno sodišče v Ljubljani s priporočeno pošiljko dne 14. 9. 2017, to sodišče pa jo je s priporočeno pošiljko dne 20. 9. 2017 odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, ki jo je prejelo naslednji dan.

8. Kot navedeno je revizijo treba vložiti pri sodišču prve stopnje, ki je izdalo sodbo. Dan, ko je revizija prišla na sodišče, pri katerem je treba vložiti revizijo, se šteje kot dan vložitve revizije. To pa je bilo v tem primeru že po izteku 30-dnevnega roka, torej prepozno.

9. Revizija toženke bi se na podlagi osmega odstavka 112. člena ZPP izjemoma štela za pravočasno, če bi bilo nepravilno vložitev mogoče pripisati nevednosti toženke (vendar le v primeru, če ne bi imela pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP), ali v primeru očitne pomote. Očitne pomote vložnika, ki ga zastopa odvetnik (oziroma v tem primeru Državno odvetništvo RS) po sodni praksi ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena. Utemeljitev, da gre za očitno pomoto in ne za neznanje ali neskrbnost, bi bila v takšnem primeru mogoča npr. tedaj, ko bi bilo sodišče v vlogi (reviziji) pravilno opredeljeno, napačen naziv pa bi bil nato zapisan na pisemski ovojnici. Obravnavana revizija je naslovljena na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe, in je bila pri njem tudi vložena. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto. To izhaja izhaja tudi iz enotne sodne prakse Vrhovnega sodišča.1

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP v povezavi s 374. členom ZPP revizijo zavrglo.

1 Glej npr. sklepe VS RS II Ips 253/2003, II Ips 595/2006, II Ips 446/2009, II Ips 1223/2008, II Ips 318/2009, VIII Ips 234/2017.