Jedro

Tožnica je po pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 7. 5. 2015 nadomeščala javno uslužbenko na delovnem mestu (višji pravosodni svetovalec). Pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi 2. točke prvega odstavka 68. člena ZJU gre za nadomeščanje individualno določene javne uslužbenke. Z nadomeščanjem začasno odsotne javne uslužbenke je tožena stranka nadomestila izpad del na delovnem mestu, za katero je začasno odsotna javna uslužbenka sklenila pogodbo o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi za določen čas je sicer določeno, da se sklepa za čas od 11. 7. 2015 do 26. 3. 2016, vendar se takšno obdobje veže na dejanski obstoj in trajanje razloga - začasne odsotnosti javne uslužbenke. Slednja je z imenovanjem na mesto okrajne državne tožilke dne 15. 9. 2015 izgubila status javne uslužbenke. Ker s tem dnem ni bila več zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca in ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, je tožnica dejansko ni mogla več nadomeščati, s tem je odpadla podlaga tožničine pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožnica je po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca na enak način, kot je dotlej delala na podlagi dotedanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vse do 26. 3. 2016. Zato se na podlagi 56. člena ZDR-1 v povezavi s 68. členom ZJU šteje, da je tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje: - delno spremeni glede odločitve o zavrnitvi 1. točke tožbenega zahtevka, tako da se v tem delu glasi:

II. "1. Sklep ... št. ... z dne 8. 3. 2016 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS št. ... z dne 4. 5. 2016 se kot nezakonita razveljavita." - delno razveljavi v preostalem nespremenjenem delu in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, ki je zahtevala: - da se kot nezakonita razveljavita sklep ... št. ... z dne 8. 3. 2016 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije št. ... z dne 4. 5. 2016 (točka 1 tožbenega zahtevka); - da se ugotovi, da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki ni prenehalo dne 26. 3. 2016, temveč še vedno traja (točka 2 tožbenega zahtevka); - da je tožnica zaposlena pri toženi stranki za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, na delovnem mestu višji pravosodni svetovalec (PDI) od 15. 9. 2015 dalje (točka 3 tožbenega zahtevka); - da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji izstaviti ustrezno pogodbo o zaposlitvi s plačilom, ki ustreza navedenemu delovnemu mestu s pripadajočimi dodatki (točka 4 tožbenega zahtevka), - da ji je tožena stranka dolžna za obdobje po 26. 3. 2016 do ponovnega nastopa dela obračunati mesečne bruto zneske nadomestil plače in ji po plačilu davkov ter prispevkov izplačati ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih neto zneskov do plačila, ter jo prijaviti za vpis v matično evidenco ZPIZ (točka 5 tožbenega zahtevka); - da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka (točka 6 tožbenega zahtevka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 8. 5. 2015 vezan na točno določeno delovno mesto višjega pravosodnega svetovalca in na nadomeščanje začasno odsotne javne uslužbenke A.A., ki je 15. 9. 2015 izgubila status javne uslužbenke zaradi imenovanja na mesto okrajne državne tožilke. Tožnica meni, da sodišče prve stopnje zmotno enači razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas z obdobjem, za katerega je bila sklenjena. Po stališču tožnice je z dnem 15. 9. 2015, ko je A.A. izgubila status javne uslužbenke in ni bila več zaposlena na delovnem mestu višje pravosodne svetovalke, dejansko odpadel razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotne javne uslužbenke. Od takrat dalje tožnica ni več nadomeščala A.A. kot začasno odsotne delavke, kar pomeni, da dejansko ni več obstajal zakonit razlog za delovno razmerje za določen čas. Tožnica je tudi po imenovanju A.A. za okrajno državno tožilko še naprej opravljala delo na delovnem mestu višji pravosodni svetovalec, in sicer vse do 26. 3. 2016. Glede na to, da je 15. 9. 2015 odpadel razlog za obstoj delovnega razmerja za določen čas in da je tožnica delo na delovnem mestu kljub odpadli podlagi še naprej opravljala, je treba šteti, da je tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Rok oziroma obdobje, za katerega je dopustno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, se nujno veže na dejanski obstoj in trajanje razloga, zaradi katerega je posamezni delavec, ki se ga nadomešča, začasno odsoten. V tem delu so protislovni razlogi izpodbijane sodbe, ki je ni mogoče preizkusiti. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Pritožba neutemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Obrazložitev izpodbijane sodbe vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki med seboj niso v nasprotju, in nima nobenih takšnih pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti, saj so navedeni bistveni argumenti za odločitev. Pritožnica uveljavlja to bistveno kršitev v prvi vrsti zaradi nestrinjanja s pravno presojo sodišča prve stopnje, kar po vsebini pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Ta pritožbeni razlog pa pritožba uveljavlja utemeljeno, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

6. Sodišče prve stopnje je o tožbenem zahtevku skladno s 24. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji) odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo med strankama sporno le pravno vprašanje in sta se glavni obravnavi stranki odpovedali.

7. V tem individualnem delovnem sporu se presoja zakonitost pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 5. 2015 za določen čas od 11. 7. 2015 do 26. 3. 2016 na delovnem mestu višji pravosodni svetovalec. V 2. členu te pogodbe je opredeljeno tudi, koga tožnica nadomešča (A.A.) in še, da gre za nadomeščanje začasno odsotne javne uslužbenke na starševskem dopustu. Med strankama ni sporno, da je bila A.A. dne 15. 9. 2015 imenovana na mesto okrajne državne tožilke in je s tem dnem izgubila status javne uslužbenke. Tožnici je delovno razmerje prenehalo dne 26. 3. 2016. 8. Pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 7. 5. 2015 je bila sklenjena iz razloga po 2. točki prvega odstavka 68. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.), tj. zaradi nadomeščanja začasno odsotne javne uslužbenke A.A.. Če gre za nadomeščanje začasno odsotne javne uslužbenke, se v skladu z določbo drugega odstavka 69. člena ZJU delovno razmerje za določen čas sklene za čas odsotnosti javne uslužbenke. V obravnavanem primeru je za presojo zahtevka za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas po določbi 56. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) v povezavi s tretjim odstavkom 68. člena ZJU bistveno, ali je tožnica ostala na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi z dne 7. 5. 2015. 9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da z imenovanjem A.A. na državnotožilsko mesto na okrajnem državnem tožilstvu dne 15. 9. 2015 dejansko ni odpadel razlog, zaradi katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas. Po stališču sodišča prve stopnje na zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne vpliva dejstvo, da po njeni sklenitvi odpade razlog, zaradi katerega je bila sklenjena za določen čas. Ker je bil v pogodbi o zaposlitvi jasno določen čas trajanja, je po presoji sodišča prve stopnje pogodba o zaposlitvi za določen čas zakonito prenehala veljati 26. 3. 2016. Takšno stališče sodišča prve stopnje ni pravilno.

10. Tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je po pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 7. 5. 2015 nadomeščala določeno javno uslužbenko (A.A.) na določenem delovnem mestu (višji pravosodni svetovalec). Pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi 2. točke prvega odstavka 68. člena ZJU gre za nadomeščanje individualno določene javne uslužbenke. Z nadomeščanjem začasno odsotne javne uslužbenke je tožena stranka nadomestila izpad del na delovnem mestu, za katero je začasno odsotna javna uslužbenka sklenila pogodbo o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi za določen čas je sicer določeno, da se sklepa za čas od 11. 7. 2015 do 26. 3. 2016, vendar se takšno obdobje veže na dejanski obstoj in trajanje razloga - začasne odsotnosti javne uslužbenke. A.A. je z imenovanjem na mesto okrajne državne tožilke dne 15. 9. 2015 izgubila status javne uslužbenke. Ker s tem dnem A.A. ni bila več zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca in ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, je tožnica tudi dejansko ni mogla več nadomeščati, s tem pa je odpadla podlaga tožničine pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Navedeno pomeni, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 7. 5. 2015 prenehala veljati že z dnem 15. 9. 2015, ko je skladno s prvim odstavkom 79. člena ZDR-1 v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZJU prenehal razlog, zaradi katerega je bila sklenjena. Tožnica je po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca na enak način, kot je dotlej delala na podlagi dotedanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vse do 26. 3. 2016. Zato se na podlagi 56. člena ZDR-1 v povezavi s 68. členom ZJU šteje, da je tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

11. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno zmotno presodilo, da sta sklep ... z dne 8. 3. 2016 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 4. 5. 2016 zakonita. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi tožnice ter izpodbijano sodbo delno spremenilo, tako da je ugotovilo nezakonitost izpodbijanih sklepov tožene stranke (prvi odstavek 351. člena ZPP v zvezi s 1. alinejo 358. člena ZPP).

12. V preostalem nespremenjenem delu pa je pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), saj zaradi zmotne presoje glede zakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas dejansko stanje v zvezi z nadaljnjimi zahtevki tožnice še ni ugotovljeno. Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da postopka ne more le dopolnjevati in da je smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva v zvezi z reintegracijo in reparacijskimi zahtevki prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred pritožbenim sodiščem.

13. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek v zvezi z nadaljnjimi zahtevki tožnice ter odločiti o pravdnih stroških v postopku pred prvostopenjskim sodiščem, kot tudi v zvezi s pritožbenim postopkom (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).