Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je pri vročanju sodnih pisanj v Republiki Makedoniji dopustna uporaba določil Haaške konvencije o civilnem postopku, četudi je med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo podpisana Pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, s katero je določen specialnejši način vročanja sodnih pošiljk v sodnih zadevah z mednarodnim elementom.
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je pri vročanju sodnih pisanj v Republiki Makedoniji dopustna uporaba določil Haaške konvencije o civilnem postopku, četudi je med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo podpisana Pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, s katero je določen specialnejši način vročanja sodnih pošiljk v sodnih zadevah z mednarodnim elementom.
1. Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo prvostopenjsko sodbo, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 36.444,00 EUR odškodnine zaradi škode, ki naj bi ji nastala z nezakonitim ravnanjem Okrožnega sodišča v Celju, ki je vodilo postopek med tožečo stranko in družbo I. d.o.o. iz Skopja. Z izdano zamudno sodbo zoper družbo iz Skopja tožeča stranka ni uspela v postopku pred pristojnim sodiščem v Republiki Makedoniji za priznanje sodbe okrožnega sodišča v Celju, ker naj sodba ne bi bila pravilno vročena makedonski družbi.
2. Po presoji Višjega sodišča zgolj iz okoliščine, da tožeča stranka ni uspela pred pristojnim sodiščem v Republiki Makedoniji doseči priznanje sodbe, ki jo je izdalo Okrožno sodišče v Celju, še ni mogoče sklepati na nezakonitost ravnanja slovenskega sodišča pri izdaji sodbe. Štelo je, da je bilo vročanje po pošti skladno z določili Haaške konvencije v civilnem postopku.
3. Predlagatelj revizije navaja, da je nesprejemljivo stališče sodišča, da z neupoštevanjem določila o načinu vročanja v Pogodbi med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah ni mogoče utemeljevati protipravnosti ravnanja tožene stranke. Vrhovno sodišče RS v svoji praksi še ni odgovorilo na zgoraj postavljeno vprašanje, zato bi z opredelitvijo razmerja med različnima pravnima predpisoma, ki zavezujeta Republiko Slovenijo, določilo standarde, po katerih bi se presojala odgovornost Republike Slovenije zaradi protipravnega ravnanja njenih organov.
4. Predlog je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče o postavljenem pravnem vprašanju, ki je opredeljeno v izreku tega sklepa, še ni odločalo, zato je revizijo o tem dopustilo (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku).