Jedro

Če reviziji ni priloženo novo pooblastilo, Vrhovno sodišče tako revizijo zavrže kot nedovoljeno na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revidenta nista pojasnila in izkazala, katere zelo hude posledice jima bodo nastale in zakaj so te posledice zanju zelo hude, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje so tožniki vložili revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicujejo na 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Hkrati z revizijo vlagajo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1. Priglašajo stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke, št. 46404-0030/97-28 z dne 26. 8. 2013. Z navedeno odločbo je tožena stranka delno ugodila pritožbi tožnikov in spremenila 1. točko izreka odločbe Republike Slovenije, Upravne enote Novo mesto, št. 321-05/98-8, izkaz 412, z dne 20. 5. 1996, tako, da je odločila: da tožniki kot komasacijski udeleženci v komasacijski sklad vlagajo zemljišči parc. št. 1 in 2, obe k. o. ..., v tam navedeni površini, in sicer vsak v solastninskem deležu do 1/3; da se tožnikom iz komasacijskega sklada dodelita zemljišči parc. št. 3 in 4, obe k. o. ..., v tam navedeni površini, in sicer vsakemu v solastninskem deležu do 1/3; da znaša razlika v vrednosti med vloženimi zemljišči in dodeljenimi zemljišči 35.300 cenilnih enot v korist tožnikov, zaradi česar morajo tožniki, vsak v deležu 1/3, v roku 30 dni po pravnomočnosti te odločbe vplačati denarno odškodnino v višini 543,62 EUR na tam navedeni račun (1. točka izreka). V preostalem delu je tožena stranka pritožbo tožnikov zoper prvostopenjsko odločbo zavrnila in ugotovila, da stroški pritožbenega postopka niso bili zaznamovani (2. in 3. točka izreka). Tožena stranka je o pritožbi tožnikov odločala v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča U 2108/2002 z dne 2. 3. 2004 in v skladu z navodili te sodbe določila denarno odškodnino v višini tržne vrednosti zemljišč, ki jo je ugotovil izvedenec kmetijske stroke. Tožena stranka je ob prisotnosti tožnikov in izvedenca opravila tudi ogleda na kraju samem.

O reviziji drugega tožnika:

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki v drugem odstavku 95. člena določa, da mora odvetnik za vložitev revizije predložiti novo pooblastilo stranke. Pooblastilo za vložitev revizije je novo, če izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, kar pomeni, da mora biti dano po tem, ko je bila sodna odločba že vročena stranki. To pooblastilo mora na podlagi prvega odstavka 98. člena ZPP odvetnik predložiti sodišču pri prvem procesnem dejanju, sicer sodišče po določbi petega odstavka 98. člena ZPP pravno sredstvo zavrže. 5. V obravnavani zadevi je revizijo vložila odvetnica, ki pa reviziji ni predložila pooblastila drugega tožnika, zato je Vrhovno sodišče revizijo drugega tožnika zavrglo kot nedovoljeno na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. O reviziji prvega tožnika in tretje tožnice:

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

7. Prvi tožnik in tretja tožnica uveljavljata dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

8. Prvi tožnik in tretja tožnica sta navedla, da ima izpodbijana odločitev zanju zelo hude posledice, saj ne moreta plačati za zemljišče, ki ga nista prejela. Navedla sta še, da jima je bilo dodeljeno zemljišče v naravi pokazano. S postavitvijo mejnikov pa se ni strinjal sosed mejaš, ki je na zemljišču izkopal kanal. Zemljišča zato nista prevzela in ga ne moreta uživati.

9. S svojimi navedbami prvi tožnik in tretja tožnica uveljavljanega pogoja po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.

10. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 773/2007, X Ips 509/2008, X Ips 212/2009, X Ips 180/2010, X Ips 273/2010, X Ips 450/2011, X Ips 392/2011, X Ips 15/2012, X Ips 72/2012, X Ips 494/2012, X Ips 82/2013 in ostale), bi namreč morala natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanju zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Tega prvi tožnik in tretja tožnica nista storila. Navedla sta sicer dejanske okoliščine, nista pa pojasnila, katere zelo hude posledice jima bodo nastale. Po določbi tretjega odstavka 70. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) pa se šteje, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenim zemljiščem v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa sodno varstvo po pravilih varstva posesti po zakonu o pravdnem postopku.

11. Ker prvi tožnik in tretja tožnica nista izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče njuno revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Tožniki so v reviziji predlagali tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Na podlagi navedene določbe lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom revizijo zavrglo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1, saj za meritorno odločanje o njej niso več izpolnjeni predpisani pogoji.

K III. točki izreka: Tožniki z revizijo niso uspeli, zato sami trpijo svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).