Jedro

V konkretnem primeru je med strankama sporno pravno vprašanje, ali je bila tožnici za zaprošeno BPP za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo že dodeljena BPP. Zakon o odvetniški tarifi v tar. št. 3210 opredeljuje le eno nagrado za postopek pritožbe in je tako odvetnik v okviru iste nagrade dolžan podati tudi odgovor. V danem primeru gre za sklop več opravil, ki jih zajema ena nagrada odvetnika, in sicer tako sestavo in vložitev pritožbe, kot tudi odgovora, saj pojem »opravilo« predstavlja širši izraz.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Predsednik Okrožnega sodišče v Krškem – Organ za brezplačno pravno pomoč sklenil, da se prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 13. 11. 2013, zavrže. V obrazložitvi se sklicuje na 3. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o upravnem postopku (ZUP), ki nalaga predhodni preizkus prošnje. Če je bil o isti upravni zadevi že voden postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, se zahteva zavrže. Tožnici pa je bila za isto zadevo že dodeljena BPP z odločbo Bpp 481/2013 z dne 22. 11. 2013 za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Krškem IV P 13/2013 z dne 11. 9. 2013. Odgovor na pritožbo sodi v sklop storitev, skupaj z drugo storitvijo (sestava in vložitev pritožbe), pri čemer se tožena stranka sklicuje na podobno stališče Upravnega sodišča RS v zadevi I U 1728/2011 z dne 25. 10. 2011. Ker je bilo o zahtevi tožnice že pravnomočno odločeno oz. se je že vodil upravni postopek, je bilo potrebno predmetno prošnjo tožnice za dodelitev BPP, zavreči. Tožnica se ne strinja z izpodbijano odločbo in v tožbi navaja, da je nezakonita, saj je bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje in napravljen napačen sklep. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla prošnjo tožnice za dodelitev BPP za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo, ki jo je vložila nasprotna stranka, A.A., zoper sodbo Okrožnega sodišča v Krškem IV P 13/2013 z dne 11. 9. 2013. Z odločbo Bpp 481/2013 z dne 22. 11. 2013 pa je bila tožnici dodeljena BPP za posamezno pravno opravilo in ne BPP za celoten pritožbeni postopek v smislu tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi. Res je, da navedena tarifa opredeljuje le eno nagrado za postopek, v kateri je zajeta nagrada za pritožbo in nagrada za morebiten odgovor na pritožbo, vendar pa tožnici tožena stranka ni dodelila nagrade za postopek na drugi stopnji po tar. št. 3210, pač pa nagrado za pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo, torej za posamezno opravilo po tar. št. 3502 Zakona o odvetniški tarifi. Zato je bila tožnica primorana zaprositi za dodelitev BPP še za vložitev odgovora na pritožbo, ki jo je vložila nasprotna stranka. Pri drugih podobnih zadevah pa je tožena stranka ravnala drugače. Sodišču predlaga, da naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek ter toženi stranki naloži, da je tožnici dolžna povrniti stroške postopka, pod izvršbo.

Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: V danem primeru je med strankama sporno pravno vprašanje ali bila tožnici za zaprošeno BPP za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo že dodeljena BPP. Zakon o odvetniški tarifi v tar. št. 3210 (vložitev rednega pravnega sredstva, torej pritožbe) opredeljuje le eno nagrado za postopek pritožbe in je tako odvetnik v okviru iste nagrade dolžan podati tudi odgovor. Tudi po oceni sodišča gre v danem primeru za sklop več opravil, ki jih zajema ena nagrada odvetnika in sicer tako sestavo in vložitev pritožbe, kot tudi odgovora, saj pojem „opravilo“ predstavlja širši izraz (enako v sodbi Upravnega sodišča RS IV U 249/2010, IU 1223/2010 in IU 1255/2010). Iz Zakona o odvetniški tarifi ne izhaja, da je sestava odgovora na pritožbo nasprotne stranke samostojna storitev, ki bi jo lahko odvetnik samostojno obračunal. Odgovor na pritožbo je nesamostojno storitev, ki je že vključena v sklop z drugo storitvijo, za katero je bila tožnici že odobrena BPP in zanjo tudi po presoji sodišča ni možno ponovno odobriti BPP. Glede na navedeno je bila tudi po mnenju sodišča tožnici že dodeljena BPP za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo, ki jo je vložila nasprotna stranka. Tožena stranka bi glede na določbo tretjega odstavka 129. člena ZUP sicer morala vlogo tožnice zavreči s sklepom in ne z odločbo, kar pa na zakonitost po presoji sodišča ne vpliva. Tako sodišče ni posegalo v samo obliko oz. naziv izpodbijanega upravnega akta. Povsem pavšalen in neobrazložen je ugovor tožnice, da je tožena stranka v drugih podobnih primerih ravnala drugače, s čimer vsebinsko ugovarja kršitev načela enakosti, zato se sodišče do tega ugovora ni opredeljevalo.

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi prvega in četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.