Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.

O dovoljenosti revizije odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa.

Pavšalne navedbe o zelo hudih posledicah izpodbijane odločitve ne zadostujejo za sklep, da je revizija dovoljena v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje po 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 510/2013 z dne 27. 11. 2013, s katero je bila zavržena revidentkina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Revidentka je podala prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo nasprotne stranke, tožena stranka pa je njeno vlogo zavrgla z obrazložitvijo, da je bila revidentki za isto zadevo že dodeljena brezplačna pravna pomoč z odločbo Bpp 481/2013 z dne 22. 11. 2013, in sicer za sestavo in vložitev pritožbe, odgovor na pritožbo nasprotne stranke pa je vključen v sklop storitev, ki jih je dodeljeni odvetnik dolžan opraviti v okviru te odločbe.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

6. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega vsebino je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da pa bi ga lahko Vrhovno sodišče presojalo, mora revidentka, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010), opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanjo zelo hude, tudi izkazati.

7. Revidentka nastanek zelo hudih posledic utemeljuje z navedbami, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, saj je prejemnica denarne socialne pomoči, sicer pa je brez sredstev in brez premoženja. S svojimi sredstvi ne bi zmogla plačila stroškov za vložitev odgovora na pritožbo, za katerega je zaprosila za brezplačno pravno pomoč.

8. Vrhovno sodišče o dovoljenosti revizije odloča samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na strani revidenta, mora zato revident v reviziji konkretizirati in izkazati vse navedbe, s katerimi utemeljuje njeno dovoljenost. Vrhovno sodišče namreč v okviru presoje dovoljenosti revizije ni dolžno pribavljati upravnih spisov. Zahtevi po konkretiziranosti in izkazanosti razloga iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa revidentka z navedbami, ki so povzete v 7. točki te obrazložitve, ni zadostila.

9. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.