Jedro

Tožnik je predlog za vrnitev v stanje pred prvim narokom za glavno obravnavo podal prepozno. Zaradi zatrjevane nepravilne oprave prvega naroka za glavno obravnavo tako ni moglo priti do kršitve pravice do izjave, saj tožnik možnosti, da bi se pravda vrnila v tisto stanje, v katerem je bila pred tem narokom, ni izkoristil pravočasno.

Značilnost izločitvenega zahtevka je, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti (stvarni, obligacijski, avtorski, korporacijski), da ima torej potomec absolutno pravico na delu zapustnikovega premoženja, pri čemer mora zatrjevati in dokazati, da njegov prispevek k celotnemu zapustnikovemu premoženju ustreza vrednosti izločene stvari.

Posamična vlaganja v prednikov že obstoječ objekt, ki po pravilih stvarnega prava prirastejo k nepremičnini, ne utemeljujejo upravičenja po 32. členu ZD.

Tožnik v tožbi trdi, da so bile okrasne ptice in perjad zapustnikova last in da so tvorile premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti. Sodišče prve stopnje je ugotovitveni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da tega dejstva ni potrebno ugotavljati, ker predmeti več ne obstojijo. Pritožba se utemeljeno protivi takšni odločitvi, saj zapuščina obsega premoženje pokojnika, ki obstaja v času njegove smrti, v 28. členu ZD določena pravila za izračun nujnega deleža pa terjajo, da se vrednost zapuščine ugotavlja na podlagi ugotovitev o vsem zapustnikovem premoženju ob njegovi smrti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi glede odločitve pod točko III/3 sodbenega izreka ter se zadeva v tem razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem delu sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 11. 1. 2022. Z izpodbijanim delom uvodoma navedene sodbe pa je pod III. točko izreka zavrnilo tožbene zahtevke na ugotovitev, (1.) da v zapuščino po pokojnem ne spadajo in se v izračunavanje nujnega dednega deleža v zapuščinskem postopku po zapustniku ne upoštevajo solastninski deleži do ¼ nepremičnin (25% solastnega deleža) na nepremičninah parc. št. 308, 315, 313/6, 307, 312, 313/7, 313/2, 316/1, 314, 313/8, 310, 313/3, 306/6, 309, 306/5, 311 in 313/4, vse k.o. ..., ki ustrezajo prispevku tožnika k ohranitvi oziroma povečanju zapustnikovega premoženja in se ti solastninski deleži izločijo iz zapustnikovega premoženja v korist tožnika, (2.) da v primeru Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža ne gre za darilo zapustnika in se zato tožniku ne vračuna v njegov dedni delež oziroma ne upošteva pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine po pokojnem, (3.) da v zapuščino po pokojnem ne spadajo okrasne ptice in perjad1 ter (4.) da v zapuščino ne spadajo naslednji predmeti: asfaltiranje, gradbena adaptacija – dokončanje prizidka na A., elektroinstalacije in plinska napeljava. Pod IV. točko izreka je še odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženima strankama povrniti njune potrebne pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2. V pravočasni pritožbi2 zoper sklep in gornji del sodbe tožnik uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa z ugoditvijo predlogu in vrnitvijo zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje, nadalje pa še spremembo sodbe z ugoditvijo zahtevku oziroma razveljavitev z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Prva toženka se v odgovoru na pritožbo smiselno zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti prvostopne ugotovitve, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje glede izvedbe prvega naroka za glavno obravnavo vložen prepozno. Ob takšni ugotovitvi se odločitev o zavrženju predloga izkaže za materialnopravno pravilno (117. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Ostalih pritožbenih navedb, s katerimi se uveljavlja vsebinska nepravilnost odločitve nižjega sodišča o zavrženju predloga, zato ni moč presojati.

6. Kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožba vidi v postopanju sodišča prve stopnje, ki ni preložilo prvega naroka za glavno obravnavo, čeprav tožnikov pooblaščenec ni imel stika s hudo bolnim tožnikom. Trdi, da je na navedbe tožene stranke, podane na prvem naroku lahko odgovorila šele sedanja pooblaščenka, in to po poteku danega roka, ki pa tožbenega zahtevka „zaradi prekluzije ni več mogla spremeniti“. Sodišče kljub tem okoliščinam ni ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in je na naroku 11. 1. 2022 zadevo zaključilo, kar je bilo za tožnika glede na njegovo okrnjeno sodelovanje s prejšnjim pooblaščencem presenečenje. Meni, da bi moralo sodišče tožnika v okviru materialno procesnega vodstva opozoriti na pomanjkljivost tožbenega zahtevka.

7. Že zgoraj je bilo pojasnjeno, da je tožnik predlog za vrnitev v stanje pred prvim narokom za glavno obravnavo podal prepozno. Zaradi zatrjevane nepravilne oprave prvega naroka za glavno obravnavo tako ni moglo priti do kršitve pravice do izjave, saj tožnik možnosti, da bi se pravda vrnila v tisto stanje, v katerem je bila pred tem narokom, ni izkoristil pravočasno. Kljub temu pa velja izpostaviti, da pritožnik sploh ne trdi, da sodišče ni upoštevalo katere od njegovih trditev, pri tem pa tudi iz sodbe ne izhaja, da bi bila katera od tožnikovih trditev opredeljena kot prepozna. Stališče pritožnika, da na drugem naroku za glavno obravnavo ni več mogel spremeniti tožbenega zahtevka, pa je v nasprotju s 184. členom ZPP, po katerem je sprememba tožbe možna do konca glavne obravnave.

Sodišču dolžnosti materialno procesnega vodstva ni potrebno opraviti, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo3. Ker je v predmetni zadevi tožena stranka v odgovoru na tožbo opozorila na nepravilnost tožbenega zahtevka, in to tudi v smislu 20. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG), 32. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ter 8. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), na katerih temelji zavrnitev izločitvenega zahtevka glede zaščitene kmetije in predmetov, s katerimi je bila dozidana nepremičnina, sodišču s tožnikom ni bilo potrebno razjasnjevati, kakšno pravno varstvo želi (285. člen ZPP).

Do sodbe presenečenja, obstoj katere smiselno zatrjuje pritožba, lahko pride, če sodišče opre odločitev na pravno podlago, za katero stranka ni mogla predvideti, da bi jo sodišče lahko uporabilo ter se o tej pravni podlagi zato ni mogla učinkovito izjaviti. Prepoved sodbe presenečenja stranko torej varuje pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja, ne pa pred dejanskim (duševnim) presenečenjem4, kakršnega zaradi zaključka zadeve na naroku 11. 1. 2022 zatrjuje tožnik. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da tožnik v predmetnem postopku v času, ko ga je zastopal prejšnji pooblaščenec, ni podal navedb, ker s pooblaščencem nista bila v stiku, lahko pomeni zgolj, da tožnik možnosti izjavljanja ni izkoristil, ne pa, da mu je bila možnost izjavljanja odvzeta.

Ker do kršitve tožnikove pravice do izjave iz pritožbeno uveljavljanih razlogov ni prišlo, očitana postopkovna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. čelna ZPP ni podana.

8. Tožnik zahteva izločitev zgolj delov sedemnajstih nepremičnin iz zapustnikovega premoženja, in to v določenem idealnem deležu, kar pa nima osnove v 32. členu ZD. Značilnost tega zahtevka je namreč, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti (stvarni, obligacijski, avtorski, korporacijski), da ima torej potomec absolutno pravico na delu zapustnikovega premoženja5, pri čemer mora zatrjevati in dokazati, da njegov prispevek k celotnemu zapustnikovemu premoženju ustreza vrednosti izločene stvari. Že zato, ker tožnikov zahtevek torej ne glasi na izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, ob čemer se že v tožbi trdi, da zapustnikovo premoženje predstavljajo še drugi predmeti, ki ne spadajo v zaščiteno kmetijo, in se taka ugotovitev tudi zahteva, je tožbeni zahtevek pod točko III/1 materialnopravno pravilno zavrnjen6. Poleg tega pa se izločitveni zahtevek uveljavlja glede zapustnikovega premoženja, del katerega je zaščitena kmetija. Zato je stvarnopravni zahtevek na izločitev solastninskega deleža zapustnikovih nepremičnin, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, v korist tožnika, pravilno zavrnjen tudi na podlagi 20. člena ZDKG.

9. V zvezi s Pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža pritožba izpostavlja, da je šlo za odplačen posel, ker je moral tožnik zaradi prevzema poslovnega deleža poplačati preko 100.000,00 EUR dolgov družbe. Meni, da bi moralo sodišče zaradi obračunske vrednosti zapuščine in nujnega deleža „ugotoviti pravo vrednost te pogodbe“ in da do vštevanja darila sploh ne bo prišlo, ker je iz računovodskih izkazov za leto 2001/2002 jasno razvidno, da je vrednost podjetja negativna.

10. Pritožbeno izpostavljeno poplačevanje dolgov družbe po sprejemu darila samo po sebi ne more kazati na to, da je šlo za dajatev zapustniku. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da si zapustnik v sami Pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža ni izgovoril nobene dajatve, pa pritožba niti ne izpodbija. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil s sporno pogodbo tožniku neodplačno izročen poslovni delež, tožnik pa se je s tem strinjal, je sodišče materialnopravno pravilno zaključilo, da sporna pogodba predstavlja darilno pogodbo (533. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ). Ugotavljanje vrednosti darila, danega s predmetno pogodbo, pa ni stvar tega pravdnega postopka (28. člen ZD).

11. Glede zavrnjenega zahtevka, da v zapuščino ne spada asfaltiranje ter gradbena adaptacija (dokončanje prizidka na A., elektroinstalacije in plinska napeljava) pritožba izpostavlja, „da tožnik za zahtevek za povrnitev vlaganj ni prekludiran“.

Sprva velja, da je s tožbenim zahtevkom zahtevana ugotovitev, da gornji predmeti ne spadajo v zapuščino. Po 54. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) se lastninska pravica na nepremičnini razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine. Po 8. členu SPZ pa je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali trajno na nepremičnini, nad njo ali pod njo, sestavina nepremičnine. Relevantne ugotovitve sodišča prve stopnje, da so bili asfalt in gradbene adaptacije dozidani na prednikovi nepremičnini, pritožba ne izpodbija. Ker so predmeti, katerih izločitev se s tožbo zahteva, postali sestavine prednikove nepremičnine v smislu 8. člena SPZ, je sodišče prve stopnje zahtevek, da ti predmeti ne spadajo v zapuščino, materialnopravno pravilno zavrnilo. Posamična vlaganja v prednikov že obstoječ objekt, ki po pravilih stvarnega prava prirastejo k nepremičnini, namreč ne utemeljujejo upravičenja po 32. členu ZD7. 12. Tožnik v tožbi trdi, da so bile okrasne ptice in perjad zapustnikova last in da so tvorile premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti8. Sodišče prve stopnje je ugotovitveni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da tega dejstva ni potrebno ugotavljati, ker predmeti več ne obstojijo. Pritožba se utemeljeno protivi takšni odločitvi, saj zapuščina obsega premoženje pokojnika, ki obstaja v času njegove smrti, v 28. členu ZD določena pravila za izračun nujnega deleža pa terjajo, da se vrednost zapuščine ugotavlja na podlagi ugotovitev o vsem zapustnikovem premoženju ob njegovi smrti. Stališče sodišča prve stopnje, da obstoja tega spornega premoženja ni potrebno ugotavljati, ker predmeti več ne obstojijo, zato ni materialnopravno pravilno. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je tako dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

13. Ugotovljene pomanjkljivosti glede na okoliščine v konkretni zadevi pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Opredeljevanje pritožbenega sodišča do bistvenih dejanskih navedb strank, katere je prvo sodišče ob tokratnem sojenju prezrlo, ker jih je zaradi zmotne uporabe materialnega prava štelo za nerelevantne, bi namreč pomenilo kršitev pravice do pritožbe, saj bi bile te navedbe obravnavane in preizkušane le na eni stopnji sojenja. Poleg tega pa zaradi vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pravica strank do sojenja v razumnem roku niti ne bo kršena, saj postopek ne bo trajal dalj časa kot kot če bi bil izveden pred pritožbenim sodiščem, ker bi tudi pritožbeno sodišče moralo v zadevi opraviti obravnavo (347. člen ZPP). Pritožbi je bilo zato potrebno v tem delu ugoditi, sodbo prvostopnega sodišča glede odločitve pod točko III/3 izreka razveljaviti ter zadevo v tem razveljavljenem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP).

14. V preostalem obsegu se pritožbeni razlogi niso izkazali za utemeljene iz razlogov, pojasnjenih zgoraj. Ob odsotnosti razlogov, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba v tem delu izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno delno zavrniti ter sodbo in sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nerazveljavljenem obsegu glede odločitev pod točkami I, II in III/1, 2 ter 4 izreka potrditi (353. člen, 2. točka 365. in 366. člen ZPP).

15. Kakšni posebni napotki sodišču prve stopnje za novo sojenje niso potrebni, saj je iz gornje obrazložitve dovolj jasno razvidno, da je potrebno ponovno presoditi tožbene trditve, da je bil zapustnik v trenutku smrti lastnik zatrjevane vrste in količine živali.

16. O stroških, ki so pravdnima strankama nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo odločeno s končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).

1 Podroben opis vrste in količine ptic ter perjadi izhaja iz točke III/3 izreka sodbe sodišča prve stopnje. 2 Pritožba je vložena s tremi vlogami (v spisu pod rednimi številkami 81, 83 in 84). 3 Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 46/2010 z dne 15. 10. 2013. 4 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 75/2016 z dne 1. 2. 2018. 5 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 587/2004 z dne 15. 6. 2006. 6 Sodna praksa sicer dopušča uveljavljanje zahtevka iz 32. člena ZD tudi na posameznemu delu zapustnikovega premoženja, vendar pa mora potomec za to navesti razloge. 7 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 156/2013 z dne 9. 4. 2014. 8 S sklepom zapuščinskega sodišča je bil tožnik napoten na pravdo tudi z zahtevkom na ugotovitev, da v zapuščino spada najmanj 1000 komadov različnih vrt okrasne in eksotične perjadi in ptic.