Jedro

Treba je ločiti med pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine, ki nastane z nastankom invalidnosti, in realizacijo te pravice s prvim naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja. ZPIZ-1 to terminologijo sicer ne uporablja dosledno, vendar je revizijsko zavzemanje za to, da je tožnici mogoče priznati pravico do invalidske pokojnine le ob dodatnem pogoju prenehanja zavarovanja, neutemeljeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 20. 8. 2004 in 2. 12. 2004, razvrstilo tožnico v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 10. 3. 2003 dalje in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine od 1. 4. 2003 dalje. Toženi stranki je naložilo, da o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine odloči s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe ter toženi stranki naložilo tudi, da povrne tožnici stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremenilo tako, da je tožnico razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti od 9. 6. 2004 dalje in ji od tega dne priznalo pravico do invalidske pokojnine. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da tožnica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo. Sodišče druge stopnje je delno poseglo v odločitev sodišča prve stopnje zgolj iz razloga, ker je ugotovilo, da je tožnica v tožbenem zahtevku zahtevala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic iz te kategorije šele od 9. 6. 2004 dalje; torej je z ugotovitvijo invalidnosti in priznanjem pravic pred tem datumom sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti od 10. 3. 2003 dalje, s pravico do invalidske pokojnine od 1. 4. 2007 dalje, to je od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Navaja, da je pogoj za uveljavitev pravice do pokojnine prenehanje zavarovanja, kar določa drugi odstavek 156. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nadalj.). Tožnici bi invalidska pokojnina v skladu s prvim odstavkom 157. člena ZPIZ-1 pripadala od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Tožnica je bila v zavarovanje vključena vse do 31. 3. 2007, nazadnje kot prejemnica denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje. Sklicuje se tudi na sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 165/2004 in VIII Ips 81/2005. 4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6. Čeprav se revizijski predlog glasi tudi, da se tožnico razvrsti v prvo kategorijo invalidnosti že od 10. 3. 2003 dalje - datuma, ki ga je določilo sodišče prve stopnje, in na pritožbo tožene stranke spremenilo sodišče druge stopnje na 9. 6. 2004, kar je ugodneje za toženo stranko - revizija nima nobene navedbe o tem, da bi sodišče druge stopnje s tem, ko je odločalo v korist tožene stranke, kršilo določbe procesnega ali materialnega zakona ali da bi imela tožena stranka sploh pravno korist, da se sodba sodišča druge stopnje glede datuma priznanja invalidnosti ponovno spremeni v korist tožnice. Tožena stranka tudi sicer v nasprotju s tem predlogom v nadaljevanju revizije izpodbija izključno presojo sodišča druge stopnje o tem, od katerega datuma se tožnici prizna tudi pravica do invalidske pokojnine - torej se njen revizijski predlog ne ujema z dejansko vsebino revizije. Glede na to je revizijsko sodišče presojalo le zakonitost pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o tem, da se tožnici že s 9. 6. 2004 prizna pravica do invalidske pokojnine.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje, pred tem pa sodišča prve stopnje, izhaja, da je pri tožnici podana invalidnost I. kategorije od 10. 3. 2003 dalje, oziroma ker je tožnica sama zahtevala razvrstitev v I. kategorijo šele z 9. 6. 2004, od takrat dalje.

8. Na podlagi prve alineje prvega odstavka 67. člena ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če pri njem nastane invalidnost I. kategorije. Po petem odstavku 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti z dnem nastanka invalidnosti. Po drugem odstavku iste zakonske določbe je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja, razen za vajence in osebe, ki so na podlagi drugega odstavka 34. člena tega zakona prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje. Po prvem odstavku 157. člena ZPIZ-1 (z naslovom „začetek izplačevanja“) pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

9. Tožnica je pridobila pravico do invalidske pokojnine že od 9. 6. 2004 (tj. v mejah njenega zahtevka), vendar bo lahko to pravico v smislu izplačevanja realizirala šele z dnem odjave oziroma prenehanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To izrecno izhaja iz določbe prvega odstavka 157. člena ZPIZ-1. Vendar je treba ločiti med pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine, ki nastane z nastankom invalidnosti, in realizacijo te pravice s prvim naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja. ZPIZ-1 to terminologijo sicer ne uporablja dosledno, vendar je revizijsko zavzemanje za to, da je tožnici mogoče priznati pravico le ob dodatnem pogoju prenehanja zavarovanja, neutemeljeno. ZPIZ-1 določa, da se pravice na podlagi invalidnosti pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, izplačevati pa se pričnejo s prvim dnem po prenehanju zavarovanja. Odločitev sodišča tudi ne vzbuja nobenega dvoma v to, v kakšnem obsegu je tožnici priznana pravica do invalidske pokojnine, saj je toženi stranki naloženo, da s posebno odločbo odloči tudi o odmeri in izplačevanju te pokojnine.

10. To stališče revizijskega sodišča je že znano, saj je enako stališče zavzelo že v večjem številu sodb, npr. VIII Ips 224/2008, VIII Ips 294/2008, VIII Ips 519/2008 in VIII Ips 138/2009. Tudi v odločbah, na katere se sklicuje revizija, je Vrhovno sodišče jasno obrazložilo razliko med pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine (z dnem nastanka invalidnosti) in uživanjem oziroma realizacijo te pravice (s prenehanjem zavarovanja).

11. Ker revizijski razlogi niso utemeljeni, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).